Diskriminacija kot sredstvo asimiliranja Porabskih Slovencev

Moje trenutno razpoloženje je enako cesti skozi mračen gozd in ne tako svetli, kot je ta pod obokom cvetočih akacij... V Monoštru vlada čudno zatišje, glasovi po telefonu so rahlo nejevoljni in odrezavi, tudi če jim pripovedujem lepe stvari. Oh, kako hitro se poslovijo gospe na drugi strani žice! Ni čudno, če jih menda nočem razumeti... Madona, kaj je tu za razumeti???

Kot dehteča odlomljena veja cvetoče akacije... Kako dolgo bo živela??_____________________________________________________________________

Danes sem se odpravila s škatlo knjig, ki sem jih še dolgovala dijakom, na gimnazijo. Tam je bila tudi učiteljica asistentka Metka, skupaj s Prijazno in Domačo gospo učiteljico sta imeli pouk za eno učenko 10. razreda... In gospa je sama načela temo povabila na števanovsko šolo. Ja, predsednik Državne slovenske samouprave je res govoril z njo. Bravo, predsednik!!! Ona še razmišlja, govorila je z ravnateljico, ki želi, da ona ostane, ne ve sicer, kako bo z 9!!! (devetimi, prav ste prebrali) dijaki naslednje šolsko leto zapolnila obvezo... Nič ne ve, ravnateljica (ki je seveda Madžarka in je slovenščina - razen kot forma - ne zanima) pravi, da je lahko pri pouku tudi kakšen učitelj iz Slovenije... Sveta preproščina!!! Dva učitelja in eden ali dva dijaka, to je bolno! In smo prečekirali dijake, predvsem so me zanimale njihove preference glede učenja slovenščine. Ah, jih ni... Zanimata jih zastonj smučanje in morje... Le eno dijakinjo slovenščina zanima in se pridno uči. 13 dijakov letos odhaja in to je pogreb slovenščine na gimnaziji v Monoštru!!!

Potem sem srečala mamo ene izmed učenk 4. razreda (včeraj sem govorila še z dvema), ene izmed tistih, ki naj bi šli naslednje šolsko leto v 5. razred na gimnazijo, v slovensko narodnostno skupino. In tu se začne umazana zgodba o diskriminaciji učencev, ki v Monoštru obiskujejo pouk slovenščine ali bi ga obiskovali v prihodnje. Če so učenci na osnovnošolski stopnji monoštrske šole vključeni v pouk slovenščine, nimajo pravice do pouka tujega jezika!!! In kdo izmed staršev bo v svetu, kjer je kakšen svetovni jezik že standard za vsakega, vpisal otroka v program, kjer do srednje šole ne bo deležen niti ure pouka recimo angleščine ali vsaj nemščine, ki je v Monoštru zaenkrat bolj prestižna??? V Monoštru so - danes verjamem, da namerno in premišljeno - izenačili po šolskem statusu narodnostno materinščino in tuji jezik, zameglili razlike in tako starše prikrito napeljevali k vpisu otrok k tujim jezikom in jih odvračali od učenja narodnostne materinščine. To počnejo še danes in starši teh 6 bodočih gimnazijskih petošolcev zgroženi ugotavljamo, da hočejo prikrajšati za pouk tujega jezika naše otroke, če jih bomo vpisali k slovenščini!!! In tega si niso izmislili v Budimpešti, temveč v Monoštru!!!... Tistem Monoštru, ki naj bi bil središče slovenske skupnosti, katerega župan je menda blazno naklonjen Slovencem in vsemu v zvezi z njimi... V čem jim je naklonjen? V tem, da pristaja na diskriminacijo slovenskih učencev v monoštrskih šolah???

Tako mama, ki sem jo srečala danes, kot tisti dve od včeraj, so zatrdile, da bodo njihovi otroci šli k slovenščini v primeru, če bo učitelj iz Slovenije in če bo ob slovenščini še najmanj dve uri angleščine kot ocenjevanega predmeta. Vemo, so rekle, da brez tujega jezika ne gre. Slovenske univerze, kamor bi želele poslati študirat svoje otroke, če bodo uspešni, zahtevajo od študentov dobro znanje slovenščine in tudi angleščine. Torej - naši otroci se bodo učili slovenščino, če se bodo imeli možnost učiti tudi angleščino!!! Popolnoma jih razumem in sem o namerni monoštrski diskriminaciji slovenskih učencev še bolj prepričana - posebej v luči vedenja, da se na seniški in števanovski šoli vsi učenci učijo slovenščino, ob njej pa tudi nemščino. Zakaj se to ne da v Monoštru??????????

 Včeraj sem na osnovni šoli v Monoštru tudi jaz oddala prošnjo za opravljanje razrednega izpita iz angleščine, seveda za mojega četrtošolca. Izpit bo opravljal še pred koncem šolskega leta - morda ga bo 1. septembra potreboval - pa ne na monoštrski gimnaziji, da ne bo pomote... Mama ga bo sicer učila slovenščino kot doslej, a grozno mi je za vse ostale, ki jih očitno čaka bolj kruta usoda. Jebemti, bo kdo udaril po mizi???
****************************************************
To so pravi problemi, gospe in gospodje politiki in njim podobni. Na tej in oni strani meje... Če bi vam res bilo mar za ohranjanje jezika, bi se resno lotili tega, ne pa v zvezde kovali družinske biznise in jih proglašali za rešitev manjšinskih problemov in ohranjanje identitete...