Za vsako bolezen raste rožica

Zapis je nastal na začetku poletja, a ne želim, da se pozabi, zato ga objavljam zdaj.

Besede iz naslova mojega tokratnega »zelenega« prispevka je izrekla teta Pehta navihanemu Kekcu v prvem slovenskem barvnem filmu Kekec, ki je bil po literarni predlogi Josipa Vandota posnet leta 1963. Teta Pehta je bila v zgodbi znana zeliščarka, s svojim psom Volkcem in nepogrešljivim košem je v gorah našla zdravilne rožice za vse bolezni. Le-te pa ne rastejo samo v gorah, ampak vsepovsod okrog nas! Le poznati in znati uporabljati jih je potrebno. Gotovo pa je teta Pehta poznala tudi kamilice, tavžentrožo, rman, pravo lakoto, šentjanževko in še mnoge druge, ki so zacvetele prav te dni. Tudi neokrnjeni predeli Porabja so jih polni, saj sem vse priložene fotografije posnela lani in predlanskim prav tu.

Predvsem spomladi so gozdovi, travniki, sadovnjaki (če trave ne pokosimo prehitro), doline rek in domači vrtovi najbogatejši viri zelenega bogastva in zdravja. Vse rastline lahko tudi posušimo in jih uporabimo ob raznih obolenjih in za krepitev telesne odpornosti. Narava ponuja vse, kar potrebujemo. Zakaj nabirati zdravilna zelišča in ne stopiti v lekarno ter kupiti lepo zapakirane kamilice, koprive, razne mešanice čajev? Veliko razlogov je, poglejmo.

Zdravilne rastline, ki jih naberemo sami, so naravne in brez umetnih dodatkov za podaljševanje svežine. Za čaj lahko uporabimo cela zelišča, ki jih prej skrbno posušimo na senčnem in zračnem mestu, najbolje je, da jih povežemo v majhne šopke in obesimo na primeren kraj za sušenje. Doma nabrana zelišča so brez sintetičnih čajnih vrečk, brez odvečne embalaže. Zame pa je najbolj važno, da sem med nabiranjem v stiku z naravo, na svežem zraku in v prijetnem okolju. Predstavila bom nekaj zelo pomembnih zdravilnih zelišč, ki jih tudi sama pridno nabiram in uporabljam, gotovo pa vam jih ne bo težko prepoznati, če se odpravite v naravo in jih poskušate najti.

Verjetno ni nikogar, ki ne bi poznal kamilic. Beli, drobni, lepo dišeči cvetovi se nam prav v tem času ponujajo ob žitnih in repičnih poljih in poljskih poteh. Pomisliti pa moramo na to, da so njive, kjer rastejo omenjene poljščine, škropljene, zato tudi kamilice ne morejo biti ekološke. Jaz jih nabiram na neobdelanih njivah, ki jih je povsod dovolj. Največ jih uporabljamo za čaj, saj blažijo želodčne težave, lahko pa si s takim čajem umivamo obraz ali naredimo dišečo kopel.

Druga, zelo pogosta zdravilna rastlina, a večini ljudi samo nadležni plevel, je ozkolistni trpotec. Raste zelo bujno po travnikih in v sadovnjakih, prepoznamo ga po ozkih in dolgih suličastih listih, na katerih so dobro vidne listne žile. Cveti od maja do septembra. Za čaj uporabljamo posušene trpotčeve liste. Vsebuje antibiotike, veliko sluzi, čreslovine, vitamine in minerale. Je odlično sredstvo za blaženje bolezni dihal, čisti kri, mehur, ledvice, pljuča in želodec.

Ko se travniki obarvajo rumeno, cvete prava lakota. Je na videz nežna rastlina, ki požene iz korenin več olistanih stebel. Na vrhu so v socvetju zbrani številni živo rumeni cvetovi z močnim medenim vonjem. V višino lahko rastlina zraste do 120 cm. Živo rumene cvetove se uporablja kot naravno barvilo za živila, čaj iz posušene rastline pa lajša težave z vnetimi ledvicami, poboljša kri in pospešuje celjenje ran.

Moj najljubši »zdravilni trojček« pa so rman, tavžentroža in šentjanževka. Vse tri menda zdravijo vse ali skoraj vse bolezni, zato ne smejo manjkati v nobeni domači lekarni. Ker je v Porabju kar veliko travnikov in gozdnih obronkov nepokošenih, jih boste z lahkoto našli, saj je sedaj in vse do avgusta čas njihovega cvetenja. Tudi prepoznati jih ni težko.

Rman sodi med najstarejše rastline, ki se uporabljajo v ljudski medicini. Pravijo, da zdravi skoraj vse bolezni, poznali in cenili so ga že stari Grki. Je precej razširjen, saj ga najdemo vsepovsod, kjer prezgodaj ne pokosimo trave. Kot rastlina trajnica najprej požene liste, nato steblo. Na njegovem vrhu se oblikujejo cvetni koški, združeni v belem ali nežno rožnatem socvetju. V zdravilne namene lahko uporabljamo celo rastlino ali le cvetne koške, ki jih posušimo. Rman je po zdravilnih učinkih primerljiv s kamilico. Čaj blaži vsakovrstne krče, deluje protivnetno. Uporablja se za inhalacije pri vnetih dihalih, ugodno pa vpliva na pretok in kroženje krvi. Za zunanjo uporabo je odličen pri zdravljenju kožnih obolenj in še bi lahko naštevali.

Tavžentroža je zdravilna rastlina, katere ime simbolično pove, da zdravi tisoč bolezni. Ni je tako lahko najti kot rman, ker je precej iztrebljena, pa tudi suše na obronkih gozdov, kjer najraje raste, so naredile svoje. Olistano steblo zraste do 30 cm v višino, na vrhu je socvetje zvezdastih cvetov od nežno do temno rožnate barve. Čaj iz posušene rastline, grenkega okusa, je odlično zdravilo za številne zdravstvene težave, kot so slabokrvnost, težave s krvnim tlakom in presnovo, izguba apetita, težave z jetri, želodčne težave, pomoč pri sladkorni bolezni … V industriji pijač jo uporabljajo za pripravo posebne grenčice. Tudi v domače žganje lahko damo nekaj svežih rastlin in postavimo na sonce. Čez nekaj dni imamo žganje zanimivega okusa, domačo grenčico. 

Tretja v mojem najljubšem šopku zdravilnih rastlin je šentjanževka, trajnica, ki raste ob poteh, travnikih, poljih in celo ob cestah. Zraste do 70 cm v višino, rumeni cvetovi v socvetjih so zvezdaste oblike. Uporablja se za zdravljenje trebušnih krčev in vnetij, opeklin (šentjanževo olje) in živčnih bolezni. Klinično je dokazano njeno antidepresivno delovanje, zato se uporablja kot sestavina številnih homeopatskih zdravil predvsem za zdravljenje depresije. Pri uporabi šentjanževke pa je potrebna previdnost, saj lahko zmanjša učinke drugih zdravil.

To je le delček bogate naravne zakladnice zdravja, ki si jo lahko ustvari vsak ljubitelj narave in zdravega načina življenja. Ker pa smo še vedno v tem nenavadnem času koronavirusa, ko znanstveniki z vsega sveta mrzlično iščejo zdravilo proti tej svetovni grožnji, sem pred kratkim prebrala zanimivo novico iz Severne Koreje. V tej najbolj zaprti in izolirani državi na svetu trdijo, da nimajo niti enega primera obolenja s koronavirusom. Podatka se ne da preveriti, torej moramo verjeti. Če pa bi pandemija prišla tudi k njim, ima njihov Ljubljeni vodja že rešitev: oboleli se bodo zdravili z izvlečki ali s čaji iz korenine repinca, ki je menda najučinkovitejše sredstvo proti koronavirusu! Hm, le zakaj se tega ne spomnijo trume znanstvenikov po vsem svetu, saj repinec raste vsepovsod. Tudi v Porabju ga je dovolj … 

P. s.: Danes, ko je koronavirusna bolezen ušla izpod nadzora, ne moremo računati na zdravljenje z rožicami, če zbolimo. Vsekakor pa imamo velike možnosti, da se nam to ne zgodi, če smo v naravi - z rožicami, drevesi in sami s seboj ...