Na Zavodu RS za šolstvo OE Murska Sobota že desetletja pripravljamo izobraževalne seminarje za porabske pedagoške delavce. Od leta 2015 so seminarji na njihovo željo na vsaki 2 leti, zadnji, z odlično udeležbo, je bil 2019. v Kopru. V teh negotovih časih smo letošnji seminar pripravljali v strahu, da ga ne bomo mogli izpeljati v živo (pripravili smo tudi verzijo izvedbe na daljavo), obenem pa v upanju, da se bomo lahko srečali na Bledu, ki je bil izbran kot letošnja lokacija. Ves avgust sem spremljala različne semaforje in napovedi takih in drugačnih omejitev. Nekako se je izšlo vsem srečanja, izobraževanja in druženja željnim udeležencem v prid in v ponedeljek, 23. avgusta, smo se zbrali v Hotelu Astoria na Bledu; 11 udeležencev, ki so morali izpolnjevati enega od PCT-pogojev, in avtorica tega zapisa, višja svetovalka I za šolstvo Slovencev v Porabju, kot vodja seminarja smo zadovoljni in polni pričakovanj v živo stopili v predavalnico, kjer nas je pričakala Miriam Stanonik, predstojnica OE Ljubljana, ki nas je popeljala na ogled blejskih znamenitosti. Z njeno pomočjo smo se vživeli v čase, ko je bil Bled turistično središče mondene Evrope. Vile ob jezeru, Riklijeva zgodba, romantični otok in še marsikaj, kar dela ta kraj tako poseben.
Drugi dan seminarja (torek) smo namenili odličnim pedagoškim delavnicam z naslovom Slovenščina kot drugi jezik: razvijanje vseh štirih sporazumevalnih dejavnosti, ki jih je izvajala predavateljica dr. Mihaela Knez z ljubljanske Filozofske fakultete, Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik. Njene delavnice so prava pot do krepitve znanja jezika in do večje jezikovne samozavesti udeležencev.
Tretji dan, v sredo, so izobraževalne delavnice izvajale: Mojca Dolinar, svetovalka za razredni pouk, Miriam Stanonik, predstojnica – obe z OE Ljubljana, in predstojnica OE Murska Sobota Irena Kumer. Od jezikovnih tem, ki smo jih bili deležni v torek, so kolegice prešle k motivaciji za branje, glasbeni in plesni dejavnosti ter motiviranju učencev za sodelovanje pri pouku. Predstavile so številne metode in dejavnosti, ki so lahko v pomoč tudi porabskim učiteljem in vzgojiteljicam. Sredin večer smo namenili prav posebnemu druženju ob svečani večerji. Za kulinarično razvajanje so poskrbeli v hotelu, pridružili pa so se nam župan Bleda Janez Fajfar, predstavnik MIZŠ Roman Gruden in še nekateri gostje. Lep večer nam je vdihnil novo energijo in poskrbel za še lepšo povezanost.
Na naših seminarjih en dan namenimo poučni ekskurziji. Na slikovitem Gorenjskem ni težko izbrati zanimive poti, saj kamor koli se obrnemo, se lepote ponujajo kar same od sebe. Naš četrti dan (četrtek) je prinesel celodnevno ekskurzijo po prelepem delu Gorenjske. Z Bleda smo najprej mimo Kranja krenili do Škofje Loke. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro in ob pripovedovanju vodičke Erike spoznavali mestne zanimivosti. Sladoled v najboljši slaščičarni v mestu je bil lepa nagrada. Pot smo nadaljevali po Selški dolini, kjer smo se za krajši čas ustavili v Železnikih, nekdanjem železarskem mestu, kjer danes deluje več uspešnih tovarn, znano pa je tudi po klekljanih čipkah. Cesta nas je naprej vodila proti Soriški planini. Med slikovitim pogorjem smo prispeli v vas Sorica in si ogledali rojstno hišo slovenskega impresionističnega slikarja Ivana Groharja (vsi poznamo njegovo znamenito sliko Sejalec).
Čas je bil za kosilo, ki nas je čakalo v gostišču ob vznožju smučišča na Soriški planini. Pot smo nadaljevali proti Bohinju. Kljub ne preveč obetavnim vremenskim napovedim nas je ves dan spremljalo sonce z nekaj oblački. Bohinjsko jezero s spomenikom štirim srčnim možem, ki so prvi osvojili vrh Triglava, in cerkvico svetega Janeza nas je pozdravilo s soncem in rahlimi sapicami. In za zaključek nismo krenili naravnost na Bled, temveč čez planoto Pokljuko, ki je znana po mogočnih gozdovih in biatlonskih smučarskih tekmovanjih. Ob zatrniškem smučišču smo za slovo od planinskih lepot nazdravili z okusi planin in se preko Gorij vrnili na Bled. Res lepa in doživeta ekskurzija.
Ostal nam je še petek, zadnji dan seminarja. Dopoldansko delavnico je izvedla Valentina Novak, pred slovesom pa smo se še pogovarjali o vtisih in občutjih po pravkar končanem seminarju (naredili smo evalvacijo, kot bi temu strokovno rekli). Udeleženci so izrazili veliko navdušenje in zadovoljstvo, da so se lahko kar pet dni strokovno spopolnjevali, bogatili svoja pedagoška znanja in se družili v živo. To »v živo« je po mesecih izolacije in komunikacije preko ekranov največja dodana vrednost seminarju. Škoda, da se nam niso pridružili še seniški učitelji. Velika hvala in zahvala gre vsem sodelujočim, predvsem pa udeležencem za pogum in odlično sodelovanje.
In kje bomo imeli seminar čez dve leti? Mi, morda, že vemo, bralci pa boste izvedeli takrat. Odločne in pogumne korake skozi šolsko leto želim prav vsem!
(Objavljeno v
36. številki tednika Porabje)
