Leto dni pozneje; ministrice na MIZŠ se menjavajo kot po tekočem traku... ena preveč plačana, druga z lažno magistrsko diplomo, tretja... ? Ja, imamo tretjo ministrico, svežo, s priporočili od vsepovsod in še od kod, o njej vemo vse in nič, prava oseba za aktualno slovensko vlado! Dame se torej menjavajo, kaj pa bo s politiko do zamejskega šolstva??? Največkrat poslušamo odgovor - ni denarja... S to lažjo nas odpravijo vsakič, ko jim predočimo problematiko kadrovske podhranjenosti narodnostnih šol... Že ves čas pa vemo, da denar je, le nepravilno je razporejen. Daje se ga za podpiranje poklicnega slovenstva, slovenskemu jeziku v šolah pa bijejo zadnje ure...
Ne bi ponavljala žalostno-grozljivih zgodb o katastrofalnih učiteljskih obrtnikih, ki rušijo, namesto da bi gradili, ki jim desetletja ni mogoče dopovedati, da neumorno prevajanje slovenskih besedil - le-tega seveda ne počnejo učenci, ampak oni - pri pouku ni učenje jezika, in ki desetletja z neznosno lahkostjo le zamahnejo z roko, ko jim poveš, da bi učenci po 1580!!! urah slovenščine že morali znati več kot dober dan in nasvidenje... Ja, slovenščina v porabskih šolah, posebej še v srednjih, ki predstavljajo za ta pouk nek zaključen ciklus, je v zadnjih zdihljajih. In to hočem dopovedati raznim ministrom, sekretarjem, poslancem, diplomatom in vsem, ki so jih v času njihovih mandatov polna usta pomoči pri ohranjanju jezika pri zamejskih skupnostih... Razgovori pred kratkim ob neki priložnosti so mi vlili malo upanja, da bo nekdo nekje začel kaj razumeti. Vsaj to...
Z udejanjanjem glagola NAUČITI je hudo povsod, najbolj pa na monoštrski gimnaziji in srednji strokovni šoli. O gimnazijskih zgodbah bom v kratkem še kakšno rekla, če bo še sploh na gimnaziji ostalo kaj od slovenščine. Še razred, v katerega smo verjeli, začenja razpadati; polovica učencev se uči in dosega lepe rezultate, druga polovica ima obljubljene vsaj pozitivne ocene, in ne dela nič. Za zjokati se... V prvo polovico spada moj sin... "Mami, a veš, da učiteljica (t. i. Prijazna Domača) temu in temu šepeta odgovore, ko pišemo kontrolko? A veš, da se je ta in ta hvalil, da mu nihče nič ne more, da slovenščine letos niti pogledal ni, a mora imeti dvojko?? Mami, zakaj se to dogaja???" Ja, res, zakaj se to dogaja? Zato, da bo slovenščine na monoštrski gimnaziji čim prej konec???
Na srednji strokovni šoli v Monoštru je problem malo drugačen; imajo zelo ambiciozno ravnateljico, ki bi želela - s tem se je intenzivno ukvarjal že bivši ravnatelj - uvesti dvojezični pouk na gostinsko-turistični smeri. V slovenskem jeziku vidi dodano vrednost programu, številne možnosti na stičišču treh dežel, z navdušenjem razlaga o krasnih projektih, ki jih je šola izvajala skupaj s slovenskimi partnerji. Pouk slovenščine se na šoli sicer izvaja za nekaj prijavljenih dijakov, a po odhodu dolgoletne učiteljice so zdaj težave, z obstoječimi kadrovskimi danostmi pa zamisli o dvojezičnem programu ne bo mogoče uresničiti. In rešitev bi bila - učitelj slovenskega jezika in še kakšen za strokovno-teoretične predmete - iz Slovenije! Pred nekaj dnevi je prošnja iz monoštrske strokovne šole bila poslana najnovejši slovenski šolski ministrici...
Spoštovana gospa ministrica! Vem, da je Porabje za vas nekaj abstraktnega in oddaljenega, vem, da se komaj spoznavate s perečo problematiko slovenske šolske stvarnosti; ampak v Porabju gre dobesedno za preživetje jezika v skupnosti, jezik pa se ohrani, če imajo šole ustrezne učitelje... V Porabju jih je vedno manj, tako kot živega jezika... In slovenska stran edina lahko pomaga vsaj upočasniti, če ne zaobrniti trend usihanja jezika, s tem pa manjšine... Resolucije in meddržavni sporazumi so brez uresničevanja mrtve črke na papirju... Vsaj poskusiti je potrebno...
