Prisegamo - krščen matiček - komu in kaj???

Prisegamo, da ne bomo več sužnji! se učijo in ponavljajo tretješolci v osnovnih šolah na Madžarskem. In ni jim treba razumeti, kot pravi sinova učiteljica, le ponavljati in si zapomniti. Veliko je teh obljub in priseg in čaščenja slavne madžarske zgodovine. Posebej v zadnjem času, ko je to orožje in relikvija za umirjanje množic. Trpijo in čakajo. Kaj že?? Sanje mladih izobraženih Madžarov so službe v tujini. Gredo zdravniki, inženirji, računalničarji... Vsak, ki ima možnost, gre. Tudi Porabski Slovenci. In bodo še šli, ker pač ne bodo več sužnji režima, ki jih pelje v negotovost in obup!

Ja, s čim pa se ukvarjajo tretješolci v Sloveniji? Z matematiko, ki je igra, pa naravoslovje je igra, mogoče že zna pol razreda tekoče brati, mogoče še ne, ker so črke verjetno v slovenski šoli tudi igra, in učenci bodo tako ali tako le-te rabili zgolj na ravni prepoznavanja na računalniški tipkovnici ali na zaslonu pametnega telefona.... Pa delajo toliko, kot po mnenju učiteljev zmorejo, glagolov "moraš, treba je in hočem" skorajda ne uporabljajo, ker se to pač ne spodobi. Zato smo tam, kjer smo. Tako pri bralni pismenosti kot pri odnosu do šolskih obveznosti, učiteljev, šole nasploh in še česa. Kaj pa vrednote? Narodni simboli? Nekaj, s čimer se identificiramo in to privzgajamo svojim otrokom? Krščen matiček, na kaj ali koga naj prisega slovenski tretješolec???

O knežjem kamnu na Gosposvetskem polju (v Avstriji) ne ve še nič; slovensko zastavo je že videl, morda tudi grb, pa himno, Prešernovo Zdravljico, je že slišal. A ta sploh ne govori o Sloveniji in Slovencih - vsaj tisti del, ki se uporablja kot himna ne - ampak širi kozmopolitizem in vsesplošno bratstvo; pred kratkim me je navdušila ideja Petra Frankla, urednika časopisa Finance, ki je na neki okrogli mizi polemiziral o slovenski himni. Rekel je, da izjemno spoštuje Prešerna (tudi jaz ga), ampak da bi se mu kot slovenska himna zdela veliko bolj primerna Avsenikova Slovenija, od kod lepote tvoje. Vsi bi peli in plesali z nami, je dejal Frankl. Tudi sama sem globoko prepričana o tem...

Torej? Kaj je tisto, kar bi slovenskim tretješolcem, no, recimo osnovnošolcem, vcepilo zavest pripadnosti jeziku, narodu, državi???

Pred leti je neki šolski minister Lovro Šturm izdal okrožnico, da se na določene dneve - prazniki, začetek, konec šolskega leta na šolskih zgradbah izobeša slovenska zastava. Šolniki so bili v veliko primerih zgroženi... Tudi jaz, a ne nad ministrom, temveč nad vodstvi šol, ki so protestirale. Ja, v Sloveniji ni državotvorne drže in predvsem tradicije, mladi svoje države ne čutijo kot nekaj velikega in pomembnega, saj jim niti šolski programi niti učitelji ne predstavljajo teh tem kot pomembne. Smo Slovenci res samo narod hlapcev, ki nujno rabi gospodarje od zunaj??? Če bi bili pametni in vsaj malo državotvorni, bi iz majhnih zgodb pač naredili velike. Prepričevali bi svoj mladi rod, da se splača verjeti v državo Slovenijo. A ker odrasli sami premalo verjamemo - pa tudi naši politiki ne dovolj - smo tam, kjer smo... V čudnem, praznem prostoru, kjer na koncu hodnika še ni zimskega vrta, le izhod na gradbišče...

Kaj naj bi torej bil slovenski simbol in zaščitni znak slovenstva pri šolarjih? Na vrata moje monoštrske pisarne sem dala čudovit plakat mačka Murija. Mogoče bi začeli z njim....