Četrtek zvečer. Razsvetljena, nabito polna dvorana kulturnega doma na Gornjem Seniku, živahni pogovori in nasmejani obrazi. Predpraznično vzdušje in pričakovanje dogodka. Učenci in učitelji, praznično oblečeni, program se začne...
Mladi pevci korajžno zapojejo praznične pesmi, potem se zvrstijo posamezni razredi. Čisto vsi učenci seniške šole nastopijo, tudi tisti, ki bi na kakšni večji šoli bili popolnoma prezrti, tukaj pa so dobili priložnost. To je odlična poteza učiteljev, ki vedo, da učenci pridobivajo samozavest le na tak način, da se jih obravnava enako, ne glede na njihove učne zmožnosti. Vsi so bili krasni, vsi so se zelo potrudili, in kar me je najbolj razveselilo - cela prireditev je bila dosledno dvojezična!!! Od pozdravnega nagovora na začetku do vseh govornih in glasbenih nastopov in ravnateljičinega voščila na koncu. Bravo, Seničani!!! Naj svoje povedo še fotografije...
Betlehemska zgodba - madžarsko-porabsko-knjižnoslovenska verzija, zanimivo, vredno poslušanja in gledanja...
Živahna slovenska folklorna skupina je predstavila slovenske plese...
Pa še malo madžarskega melosa ob citrah...
In za konec - skupna slovenska praznična pesem učiteljev in učencev... Prelepo...
Skoraj dveurni, vzorno dvojezični predbožični program seniške šole nas je vse, ki smo ga z zanimanjem spremljali, zelo navdušil. Učenci in učitelji, ki so učence pripravljali na nastop, si zaslužijo veliko pohvalo!!! Da se, če hočemo!! In izraz odnosa do dvojezičnosti v šoli so tudi take prireditve, kjer se spoštovanje do manjšinskega jezika pokaže s tem, da se ga postavi na oder pred javnost kot enakovrednega z večinskim jezikom. Res ste bili krasni!! Vsem iz srca čestitam!!!!
_____________________________________________________
Ob tem zapisu je gotovo kdo pomislil, da v Porabju nimamo samo ene dvojezične šole, torej gornjeseniške, ampak imamo dvojezično šolo tudi v Števanovcih; aha, kaj pa je z njihovo božično prireditvijo??? Hm, prejšnji teden, ko sem bila na šoli, so učenci imeli vaje... Učitelja slovenščine sta sedela v zbornici, ker menda scenarij prireditve ne predvideva njunega sodelovanja. Naredile so ga učiteljice, ki se ne ukvarjajo s slovenščino, ja, pevski zbor bo sicer zapel kakšno slovensko pesem, ves ostali program na dvojezični šoli pa bo - v madžarščini!!! Tako razumejo dvojezičnost v Števanovcih!!! Na prireditev seveda nisem bila povabljena, saj še njihova učiteljica slovenščine ni bila... Potemkinovska dvojezičnost v Števanovcih tako uspešno cveti dalje, in če je prav ravnateljici, vzdrževalcem šole in še komu, jaz lahko bentim, kolikor hočem, a zaman... Škoda, da moram v tem lepem predbožičnem času pisati tudi takšne grde in žalostne zgodbe...
______________________________________________________
Ni komentarjev:
Objavite komentar