Ko se v Porabju bližajo prazniki...

Še malo, še malo in bodo počitnice, mi odmeva v ušesih že nekaj časa; hodim od šole do šole, vsi vadijo za prireditve, sama pričakovanja so jih. Včeraj sem ves dan preživela na terenu. Najprej sem obiskala vse monoštrske šole in poiskala učence, ki se učijo slovenščino. Seveda sem bila Božička in jim delila slovenske revije, knjige, kakšna pisala in sladkarije. Povsod je vladalo veselje, saj so obiskovalci z darili vedno in vsepovsod dobrodošli.

Petošolci na monoštrski gimnaziji so bili že prvo uro zelo razigrani...

Naslednje sem obiskala petošolce na monoštrski osnovni šoli; skupaj s prizadevno učiteljico Agico so samo 3+1. In - malo so se potožili, da imajo pri slovenščini tudi enke, ker se niso učili. Apak - zdaj je že bolje. Bravo, Agica! (Ne zato, da je bolje, ampak zato, da učenci dojemajo, da se je potrebno tudi slovenščino učiti in naučiti...)

Tudi na Srednji strokovni šoli v Monoštru sem bila, pri učencih, ki jih poznam že s seniške in števanovske šole; učiteljica Erika pravi, da se vsi trudijo, a njihove ure so v poznem popoldanskem času, ko so misli že malo drugje... A brez truda ni znanja...

S kupom revij in škatlo sladkarij sem se odpravila še v monoštrski vrtec, kjer je t. i. slovenska skupina, v kateri je 23 malčkov, ki naj bi vsak dan nekaj malega slišali tudi slovenščino. Pa jo res? V skupini sta dve vzgojiteljici Slovenki, ena od njiju je prišla iz vrtca v Slovenski vesi, ko so tega zaprli, druga pa je tu od davna. In v zadnjem času imam občutek, da je ta druga vedno manj naklonjena slovenščini v skupini. Ne vem, zakaj. Skoraj 10 otrok je takih, ki bodo šli naslednje leto v šolo in vsaj meni bi se zdelo logično, da starše ozaveščamo o možnostih učenja slovenščine. "Ah, saj bodo šli na dan odprtih vrat v šolo, ne vem, zakaj bi se mi s tem ukvarjali..." Hladen tuš zame in hitro sem se poslovila... Jaz pa se bom ukvarjala, hotela ti ali ne, sem sklenila...

Pričakovanje začetka božične prireditve na Gornjem Seniku... Sem sem se odpravila zvečer in zaokrožila bogato izpolnjen dan. O lepi prireditvi, hrepenenju po praznikih in dvojezičnosti v praksi pa v naslednjem zapisu...