Takšen čudovit prizor sem zabeležila, ko sem se peljala na prednovoletno druženje s porabskimi učitelji, zaposlenimi na Državni slovenski samoupravi, ki se intenzivno ukvarjajo z našimi šolami, in dragimi gosti iz Slovenije, ki so prav tako neposredno ali posredno vpeti v narodnostno izobraževanje v Porabju. To ni bilo politično srečanje, zato politikov nismo vabili!!! To čudovito nebo pa je napovedovalo prekrasen večer... Domačija Marof v Mačkovcih je pravi kraj za taka druženja!!!
Uvodni pozdravi, prisrčne dobrodošlice... Prav vsi zbrani si srčno želimo, da slovenski jezik v Porabju ne bi zamrl; Državna slovenska samouprava, ki je pogumno prevzela nalogo upravljalca dvojezičnih šol na Gornjem Seniku in v Števanovcih, se smelo spopada s problemi, ki se pojavljajo, vsi skupaj pa verjamemo, da so rešljivi, če je med nami komunikacija, če imamo iste cilje in če vsi delamo za dobro in več slovenščine pri učencih. Iskrena hvala predsedniku Državne slovenske samouprave Martinu Ropošu za razumevanje problematike in prizadevanja za pozitivne rešitve!!!
Naslednja velika zahvala velja bivšemu ravnatelju OŠ Kuzma, Jožefu Škaliču, in sedanji ravnateljici Suzani Farič, ki razumeta in s pozitivno energijo ter vso naklonjenostjo pomagata kadrovsko krepiti naše potrebe po kvalitetni pomoči v vrtcih in šolah. Velika zahvala obema! Ob njiju na fotografiji pa je naš dolgoletni sodelavec in dragocen prijatelj z MIZŠ RS, naš Roman Gruden, ki je imel in ima še vedno vse razumevanje za naše velike probleme, ki se z njegovo pomočjo vedno zmanjšajo. Roman ima vedno rešitve! Hvala, tisočkrat hvala!!!
Zoli in Sabolč, seniška učitelja, sicer Madžara, ki se zelo pridno učita slovenščino. Bravo, fanta!!!
...Pa naš števanovski učitelj slovenščine Laci, velik nasprotnik takih steklenic, kot jo ima v roki; gotovo prepričuje koga na nasprotni strani mize, kako je pitje vina škodljivo zdravju...
Tudi seniške učiteljice, Vero, Evo in Ibolyo je bilo lepo videti tako veselo razpoložene...
Malo pa sta se z degustiranjem pošalila tudi moj Samuel in Metkin Luka, seveda pod budnim nadzorom mamice Metke... Ja, tako veselo je bilo v Marofu!...
Gotovo pa ni nepomembno omeniti, da se je to naše prijetno srečanje odvijalo na zanimiv večer, 29. novembra 2013, natančno 70 let po znamenitem dogodku, zaradi katerega smo nekateri nekoč živeli v lepi državi Jugoslaviji, in danes se - kot nekateri slovenski politiki - tega prav nič ne sramujemo!!!
Vsem hvala za krasen večer! Verjamem, da nas bo njegova pozitivna energija spremljala tudi v prihodnje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar