petek, 1. marec 2013

Slovenski jezik kot temelj slovenske identitete?


Slovenski jezik kot temelj slovenske identitete v Porabju?? Oh in ah... Kdaj, do kdaj, pri kom, za koga? Zame in za mojega sina, ki naju včasih celo medijsko zlorabijo, gotovo. A midva ne moreva biti Slovenca namesto Porabcev ... Za narodnostne funkcionarje (ene bolj, druge manj) vsaj javno, če že zasebno ne, pri nekaterih celo opažam, da je slovenska vnema premo sorazmerna s številom kamer in mikrofonov ... Za kulturnike, tiste v kategoriji najmanj 40+, ki imajo mentorje iz Slovenije - vsaj nekaj pa je med njimi resnično takih, ki so Slovenci po odnosu do lastne materinščine in po srcu. Žal, redki ... Za porabske slovenske upokojence, ko se medsebojno srečujejo, obiskujejo prireditve, kaj skupnega ustvarjajo - ko pa pridejo domov, pa na slovenski jezik brezsramno popolnoma pozabijo in z lastnimi otroki, ki jih seveda niso naučili slovensko, komunicirajo samo madžarsko, še dosledneje pa to počnejo z vnuki ... Res ne vem, zakaj se je potrebno iti neka slovenska upokojenska društva (in temu celo namenjati finančna sredstva, tudi iz Slovenije). Enostavno, ne razumem, kako nobenemu izmed teh javno velikih Slovencev, zelo aktivnih upokojencev, ne pride na misel, da bi govoril s svojim vnukom slovensko ... Da bi se za zatajitev lastnega jezika pred desetletji vsaj zdaj malo pokesal in moralno-etično odkupil ...


Aha, pa smo spet tam, v šolskih vodah ... Na slikci je vesela gornjeseniška šolska idila. In kaj je s slovenskim jezikom kot temeljem slovenske identitete pri porabskih učiteljih??? Pri učiteljih samih že; vsaj pri nekaterih. Nekaj se jih med seboj pogovarja slovensko, malo manj od nekaj jih je nekaj malega naučilo slovenščino tudi lastne otroke, še manj jih poskuša še nekaj manjšega naučiti svoje vnuke ... Kaj pa odgovornost čim več naučiti svoje učence??? Oh, pa smo sredi hudo zamrznjenega ribnika, na grozno spolzkem ledu …

Fotografija sicer ni s spolzkega zamrznjenega ribnika, ampak s prireditve pred štirimi leti z naslovom Slovenščina kot priložnost za vaše otroke. Plešejo takrat bodoči slovenski prvošolci. Staršem smo predstavljali možnosti v zvezi z učenjem slovenščine in jih vabili, naj svoje otroke vpišejo k temu pouku. Bili smo uspešni vsaj glede vpisa; danes so to četrtošolci, o katerih govorijo moji predhodni blogi. Torej slovenski učitelji, predvsem v osnovni šoli, in njihova odgovornost učence NAUČITI ... Izmed vseh je morda desetina takih, ki ta glagol v celoti razume in uresničuje, vsi drugi imajo nešteto izgovorov, zakaj ga ne. Oh, toliko vsega se učenci morajo učiti, pa naj bi se še slovenščino? Ja, veste, moji učenci znajo ogromno besed! Seveda znajo slovensko, vse pesmice se naučijo! Zakaj jim vse prevajam? Zato, da se ne mučijo. Zakaj jim povem madžarsko? Da me razumejo ... To je le peščica najbolj karakterističnih porabskih učiteljskih trditev, ob katerih me res nekje zvije. In - obup - oni to resnično tako mislijo. Za zjokati se, pa malo besneti in kleti vmes. A na vrhuncu jeze in nespanja ponoči po navadi ugotavljam, da je moje donkihotstvo res bedasto početje, zato se poskušam prepričevati, da je potrebno pač do neke mere sprejemati stvari take, kot so, če jih ne moreš spremeniti; povem vam, težko mi gre ... O vsem tem sem razmišljala tudi neke nespečne noči po tistem sestanku, o katerem sem pisala pred dnevi; druga in tretja točka dnevnega reda, učbeniki in posodobljeni učni načrti za slovenščino, posodobljeni v narekovaju, saj se z njimi vračamo 30 let nazaj. Pripravljale so jih porabske slovenske učiteljice, v madžarskem jeziku!!!!!!!!!!!!!! Pa malo prepisale iz madžarščine, malo pomešale, v bistvu pa se ne ve, komu in čemu je ta godlja namenjena. Otrokom, ki se komaj v šoli začnejo učiti slovenščino, gotovo ne ... Morda pa so to pač učni načrti za dokončno priskutenje slovenščine ...


... In kot osnovni cilj, zakaj naj se učenci v porabskih šolah učijo slovenščino, so v enem izmed uvodov zapisale, da je učenje slovenske komunikacije namenjeno "vzdrževanju možnosti za vzpostavljanje komunikacije s Slovenci iz matične države"!!!!!!!!!!!!!!!! ... Kaj pa slovenska komunikacija med učenci, med učitelji in učenci, v šoli nasploh - brez Slovencev iz matične države - zaradi ohranjanja slovenstva, slovenske duše????????????? Ah, kaj bi to ...
Nadaljevanje pripovedke o slovenščini kot temelju slovenske identitete v Porabju sledi ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar