Cirkus fantastikus po števanovsko

Dvojezična osnovna šola Števanovci. Idilično okolje, družinsko vzdušje, majhne skupine v razredih, pa brezplačni učbeniki, vozovnice za avtobus, izleti, krožki, smučanja in plavanja... Magnet za starše, ki vidijo in slišijo vse to, kar ravnateljica Agica kot spretna promotorka pripoveduje v lokalnih medijih in vabi učence... Na vprašanje novinarke monoštrske lokalne televizije pred dobrim letom, kako je ob vsem tem s slovenščino, je nadebudna ravnateljica odgovorila nekako takole: Seveda, tudi slovenščino poučujemo, a to ni problem, saj se trudimo in dovolj je, če se učenci naučijo kakšnih 5 slovenskih besed na leto... Ob poslušanju te izjave me je skoraj kap...

 In ko sem se pogovarjala z njo in spraševala, kako si pravzaprav ona predstavlja dvojezično šolo in mojo zahtevo NAUČITI, me je samo debelo gledala. Ah, saj bo v redu. Imela je finančno kontrolo - vse štima. Imela je strokovno kontrolo - več kot v redu. In srečam na hodniku njene šole skupino učenk, tam šesti, sedmi razred, jih vprašam, kako so... Spogledujejo se, spakujejo, hihitajo in gredo dalje. Seveda! Če so šesti razred, po kriterijih števanovske šole, ker še ni konec šolskega leta, obvladajo šele 28 slovenskih besed (5x5+3), med njimi pa verjetno ni prislovnih izrazov dobro ali slabo. Prezahtevna sem, grozno... Smešno, žalostno, groteskno - ampak to je števanovska realnost. Razrede so napolnili z monoštrskimi učenci s posebnimi potrebami - vpisovali so se tudi v višje razrede in "pozabili" ravnateljici povedati, da imajo različne psihološke, vedenjske, socializacijske probleme, motnje, večina tudi tem stanjem ustrezne odločbe strokovnjakov - pri vsem tem pa jim na njeni šoli sicer ne morejo pomagati, saj ti otroci pravzaprav sodijo v šolo s prilagojenim programom! Ker pa števanovska šola zadnja leta slovi po tem, da jo vsak konča - in to s solidnim uspehom, kar se v Monoštru ne more zgoditi - so pač tu. In ob vpisu je ravnateljica nekako "pozabila" staršem in učencem povedati, da so prišli na privatno slovensko manjšinsko šolo, kjer je slovenščina obvezen predmet, ki se ga je potrebno - kot vse druge - učiti in naučiti, saj šola obstaja samo še zaradi manjšinskega značaja in pouka slovenščine! To vzajemno pozabljanje je pripeljalo situacijo na šoli do kaosa. Učenci iz Monoštra, posebej ti s hipoteko vzajemnega pozabljanja, rušijo koncepte pouka slovenskega jezika na najbolj podle in pritlehne načine in - razen da se živcira in je zelo zaskrbljena naša učiteljica asistentka iz Slovenije - se nič ne zgodi. Namesto da bi se ravnateljica zamislila nad svojim destruktivnim početjem, to pomeni uničevanjem koncepta slovenske narodnostne dvojezične šole, porogljivo razlaga naši učiteljici, da se bo morala zamisliti nad veljavnostjo svoje diplome... Cirkus fantastikus po porabsko!!!!!!!!!!! Pravzaprav po števanovsko...

 In iz prelepe avstroogrske južne prestolnice prihajajo novi učni načrti za pouk slovenskega jezika v dvojezičnih šolah v Porabju, torej predvsem v števanovski in gornjeseniški... Ne le da mora biti to resen pouk, resna bodo tudi eksterna preverjanja znanja, kjer bodo učenci morali dosegati najmanj 60-odstotne rezultate! Če jih ne bodo, bo šola ukinjena! Bravo, vi v prestolnici!!! Pouk torej, pri katerem naj bi ob koncu osnovnošolskega obdobja ti učenci bili suvereni govorci slovenščine!!!!!!!!!!!!! Kdo je zdaj tu nor?? Verjetno jaz. Imam sicer razlago - o njej pa naslednjič...