Januar je po navadi čas, ko šole začnejo promocijo svoje dejavnosti, da privabijo čim več dijakov za naslednje šolsko leto. V dobi elektronskih sporočil so moderne spletne- in fb-strani šol, na njih pa vse polno video in drugih predstavitev, do neba segajočih samohval in še bi lahko naštevala. Tudi gimnazija v Monoštru se je spomnila moderne video promocije. Tako se je na njeni spletni strani pred dnevi pojavil video film, ki vabi bodoče dijake k vpisu. Gimnazija ponuja ogromno vsega, nekaj tega je res, nekaj pa ni, a to ni tema, ki bi zanimala ali vznemirjala mene ... Moje vprašanje po ogledu filmčka je bilo: Kaj pa narodnostna slovenščina??? Je ni!!! Niti besede, niti črke!!!!
Res krasno!!! Mestni možje in vsi odgovorni na gimnaziji so pozabili, da
so zgradbo pred leti prenavljali in dogradili telovadnico na račun narodnostnega denarja,
namenjenega za SLOVENSKO GIMNAZIJO!!! Ki je nikoli ni bilo!!! Po besedilu tega
videa sodeč narodnostne slovenščine več ne bo ali je nikoli uradno ni bilo, saj je slovenščina našteta nekje proti koncu predstavitve
zgolj med TUJIMI JEZIKI (italijanski, ruski...) - in to kot izbirni DRUGI, niti ne prvi tuji jezik, ki jih šola ponuja kot
možnost!!! Nekajkrat in že v naslovu pa sta omenjena angleški in nemški jezik
(razširjeni pouk) kot ekskluzivna ponudba in jezikovni izpitni center za nemščino in angleščino. Seveda se je nekdo na to temo že pogovarjal z ravnateljico,
ki pravi, da nič ne more, saj se je občina (šolski urad + župan) tako
odločila!!! Sramota!!! ... Tisti župan, ki ima pred slovenskimi predstavniki
polna usta naklonjenosti do Slovencev, na monoštrski gimnaziji ukinja
slovenščino ... Namesto da bi ukinil nesposobne učitelje ... Seveda sem svoje zgražanje in vprašanje odgovornim Slovencem v Porabju, če bodo kar tiho, takoj objavila na fb in dobila dva zanimiva odziva (seveda ne tistih, ki sem jim zastavila vprašanje), na spletni strani gimnazije pa je še tretji, prav tako ogorčen komentar ...
"Gimnazija Mihálya Vörösmartya je bila leta 1893 ustanovljena zato, da bi
pomadžarjevala manjšine v okolici (Hrvate, Nemce, Slovence). Jožef Klekl je
hotel narediti iz te gimnazije slovensko gimnazijo, ko je bil tisti program za
avtonomno Slovensko krajino. Pa zaman je tukaj pouk slovenščine, ta gimnazija
je središče pouka-vzgoje, in je madžarska gimnazija. Tukaj sem maturiral. Boljše
bi bilo, če slovenski dijaki v Slovenijo hodijo v srednjo šolo," mi piše bivši dijak Akoš.
Suzana G., Slovenka, ki živi v Sombotelu, pa je napisala: "Na vsak način je zelo
žalostno, da Slovenci v Porabju ne izkoristijo vsake priložnosti, ki bi
prispevala k ohranjanju in razvijanju lastne materinščine. Če tega ne počnejo iz
ljubezni do svoje materinščine, bi pa vsaj iz gospodarskih razlogov bilo
smotrno izkoristi to prednost, ki jo avtomatično dobijo vsi pripadniki
narodnostne manjšine, ki žive na narodnostno mešanem območju. Znanje
materinščine bi morali v svojem interesu neprenehoma izpopolnjevati in pripeljati
na nivo, na katerem bodo sposobni izraziti svoje misli, na katerem se bodo
znali sporazumevati o strokovnih zadevah, bodo znali brati strokovno literaturo
in ji prispevati tudi svoj delež, svoje izkušnje, svoje znanje. Če te
pretenzije nimajo, potem niso le jezikovno, temveč tudi v strokovnem oziru
nezahtevni. Človek, ki svoje možgane uporablja za mišljenje, mora dojeti, kako
velika škoda je, (za njega samega vsekakor) to prednost prezreti. Seveda danes
ni dovolj znanje le enega tujega jezika, temveč bi bilo smotrno obvladati zraven
še angleški, oziroma nemški jezik, ker se drugače ne morejo integrirati v
evropsko strokovno življenje. Poslušala in prebrala sem vse, kar nudi gimnazija
v Monoštru. Iskala sem pa zaman vodilno mesto slovenskega jezika vsaj med tujimi
jeziki … Mogoče nisem bila dovolj pozorna, ali nisem slišala, da bi slovenski
jezik s posebnim poudarkom omenjali. Pri ohranitvi identitete nekega naroda
igra jezik vodilno vlogo. To poudarja tudi znani lingvist dr. Cornelius Sommer,
ki je to dokazal na usodi mesta Kalinjingrada, ki je pred vojno bilo nemško
mesto Königsberg, toda po vojni so ga popolnoma porusili, in ostalo je le
12 % nemškega prebivalstva. On meni, da igra najvažnejšo vlogo jezikovna
identiteta. Ko te identitete ni več, se zgubi tudi nacionalna identiteta. To
njegovo tezo dokazujejo tujci, ki se naseljujejo v Nemčiji. Naučijo se nemškega
jezika, in identiteta naslednje generacije je že nemška. Nekaj podobnega se
dogaja tudi pri nas v Porabju. Menim pa, da se ta tendenca lahko ustavi, toda
ne le na ta način, da se Valerija z vsemi močmi trudi, da bi to tendenco
ustavila. Ona piše v svojem blogu, da Porabci le takrat govorijo slovensko, ko
je ona zraven. Mislim, da bi njeni napori ravno na podlagi tega dognanja bili
uspešnejši, če ne bi le enostransko skušali porabskih učencev spodbujati k temu,
naj gredo na izobraževanje v murskosoboško gimnazijo, temveč bi tudi
tamkajšnjim dijakom nudili možnost za učenje pri nas na monoštrski gimnaziji,
oziroma tudi za šolanje v naših porabskih slovenskih osnovnih šolah. Tu bi lahko
nadaljevala, kako pozitivno bi to vplivalo na osvajanje slovenskega jezika, kar
je najbolje začeti v teh otroških letih. V teh letih se namreč navežejo tudi
večinoma prijateljstva za celo življenje …" Tako razmišljata moja fb-prijatelja in imata prekleto prav! Kaj je tu za storiti??? Se bo kdo zganil ali boste posnemali spodnjo sličico!? (Kot že velikokrat, v mnogo podobnih primerih ...)
Ni komentarjev:
Objavite komentar