Promocija monoštrske gimnazije - brez pouka narodnostne slovenščine!!!

Januar je po navadi čas, ko šole začnejo promocijo svoje dejavnosti, da privabijo čim več dijakov za naslednje šolsko leto. V dobi elektronskih sporočil so moderne spletne- in fb-strani šol, na njih pa vse polno video in drugih predstavitev, do neba segajočih samohval in še bi lahko naštevala. Tudi gimnazija v Monoštru se je spomnila moderne video promocije. Tako se je na njeni spletni strani pred dnevi pojavil video film, ki vabi bodoče dijake k vpisu. Gimnazija ponuja ogromno vsega, nekaj tega je res, nekaj pa ni, a to ni tema, ki bi zanimala ali vznemirjala mene ... Moje vprašanje po ogledu filmčka je bilo: Kaj pa narodnostna slovenščina??? Je ni!!! Niti besede, niti črke!!!!

Res krasno!!! Mestni možje in vsi odgovorni na gimnaziji so pozabili, da so zgradbo pred leti prenavljali in dogradili telovadnico na račun narodnostnega denarja, namenjenega za SLOVENSKO GIMNAZIJO!!! Ki je nikoli ni bilo!!! Po besedilu tega videa sodeč narodnostne slovenščine več ne bo ali je nikoli uradno ni bilo, saj je slovenščina našteta nekje proti koncu predstavitve zgolj med TUJIMI JEZIKI (italijanski, ruski...) - in to kot izbirni DRUGI, niti ne prvi tuji jezik, ki jih šola ponuja kot možnost!!! Nekajkrat in že v naslovu pa sta omenjena angleški in nemški jezik (razširjeni pouk) kot ekskluzivna ponudba in jezikovni izpitni center za nemščino in angleščino. Seveda se je nekdo na to temo že pogovarjal z ravnateljico, ki pravi, da nič ne more, saj se je občina (šolski urad + župan) tako odločila!!! Sramota!!! ... Tisti župan, ki ima pred slovenskimi predstavniki polna usta naklonjenosti do Slovencev, na monoštrski gimnaziji ukinja slovenščino ... Namesto da bi ukinil nesposobne učitelje ... Seveda sem svoje zgražanje in vprašanje odgovornim Slovencem v Porabju, če bodo kar tiho, takoj objavila na fb in dobila dva zanimiva odziva (seveda ne tistih, ki sem jim zastavila vprašanje), na spletni strani gimnazije pa je še tretji, prav tako ogorčen komentar ...

"Gimnazija Mihálya Vörösmartya je bila leta 1893 ustanovljena zato, da bi pomadžarjevala manjšine v okolici (Hrvate, Nemce, Slovence). Jožef Klekl je hotel narediti iz te gimnazije slovensko gimnazijo, ko je bil tisti program za avtonomno Slovensko krajino. Pa zaman je tukaj pouk slovenščine, ta gimnazija je središče pouka-vzgoje, in je madžarska gimnazija. Tukaj sem maturiral. Boljše bi bilo, če slovenski dijaki v Slovenijo hodijo v srednjo šolo," mi piše bivši dijak Akoš.

Suzana G., Slovenka, ki živi v Sombotelu, pa je napisala: "Na vsak način je zelo žalostno, da Slovenci v Porabju ne izkoristijo vsake priložnosti, ki bi prispevala k ohranjanju in razvijanju lastne materinščine. Če tega ne počnejo iz ljubezni do svoje materinščine, bi pa vsaj iz gospodarskih razlogov bilo smotrno izkoristi to prednost, ki jo avtomatično dobijo vsi pripadniki narodnostne manjšine, ki žive na narodnostno mešanem območju. Znanje materinščine bi morali v svojem interesu neprenehoma izpopolnjevati in pripeljati na nivo, na katerem bodo sposobni izraziti svoje misli, na katerem se bodo znali sporazumevati o strokovnih zadevah, bodo znali brati strokovno literaturo in ji prispevati tudi svoj delež, svoje izkušnje, svoje znanje. Če te pretenzije nimajo, potem niso le jezikovno, temveč tudi v strokovnem oziru nezahtevni. Človek, ki svoje možgane uporablja za mišljenje, mora dojeti, kako velika škoda je, (za njega samega vsekakor) to prednost prezreti. Seveda danes ni dovolj znanje le enega tujega jezika, temveč bi bilo smotrno obvladati zraven še angleški, oziroma nemški jezik, ker se drugače ne morejo integrirati v evropsko strokovno življenje. Poslušala in prebrala sem vse, kar nudi gimnazija v Monoštru. Iskala sem pa zaman vodilno mesto slovenskega jezika vsaj med tujimi jeziki … Mogoče nisem bila dovolj pozorna, ali nisem slišala, da bi slovenski jezik s posebnim poudarkom omenjali. Pri ohranitvi identitete nekega naroda igra jezik vodilno vlogo. To poudarja tudi znani lingvist dr. Cornelius Sommer, ki je to dokazal na usodi mesta Kalinjingrada, ki je pred vojno bilo nemško mesto Königsberg, toda po vojni so ga popolnoma porusili, in ostalo je le 12 % nemškega prebivalstva. On meni, da igra najvažnejšo vlogo jezikovna identiteta. Ko te identitete ni več, se zgubi tudi nacionalna identiteta. To njegovo tezo dokazujejo tujci, ki se naseljujejo v Nemčiji. Naučijo se nemškega jezika, in identiteta naslednje generacije je že nemška. Nekaj podobnega se dogaja tudi pri nas v Porabju. Menim pa, da se ta tendenca lahko ustavi, toda ne le na ta način, da se Valerija z vsemi močmi trudi, da bi to tendenco ustavila. Ona piše v svojem blogu, da Porabci le takrat govorijo slovensko, ko je ona zraven. Mislim, da bi njeni napori ravno na podlagi tega dognanja bili uspešnejši, če ne bi le enostransko skušali porabskih učencev spodbujati k temu, naj gredo na izobraževanje v murskosoboško gimnazijo, temveč bi tudi tamkajšnjim dijakom nudili možnost za učenje pri nas na monoštrski gimnaziji, oziroma tudi za šolanje v naših porabskih slovenskih osnovnih šolah. Tu bi lahko nadaljevala, kako pozitivno bi to vplivalo na osvajanje slovenskega jezika, kar je najbolje začeti v teh otroških letih. V teh letih se namreč navežejo tudi večinoma prijateljstva za celo življenje …" Tako razmišljata moja fb-prijatelja in imata prekleto prav! Kaj je tu za storiti??? Se bo kdo zganil ali boste posnemali spodnjo sličico!? (Kot že velikokrat, v mnogo podobnih primerih ...)