Promocija monoštrske gimnazije - z zabavno slovenščino!

V tokratnem prispevku se bom malce popravila; pred časom sem pisala o promociji monoštrske gimnazije na spletnih in fb-straneh te šole; o videu, v katerem je slovenščina omenjena skupaj z ruščino in italijanščino kot možen izbirni drugi tuji jezik. O narodnostnem jeziku pa ne duha ne sluha! Tudi na dnevu odprtih vrat so staršem razložili, da v 5. razredu ne bo več možno izbrati slovenščine kot narodnostnega jezika, tisti, ki se jo želijo učiti, naj ostanejo dalje na osnovni šoli in pozabijo sanje o 8-letni gimnaziji. Ker v te 8-letne gimnazijske razrede sprejmejo le najboljše učence, ki jih naberejo v 4 paralelkah osnovnošolskega 4. razreda, bo to pomenilo, da se elita na gimnaziji uči nemščino ali angleščino (elitna dvojezičnost, kot je bila na Madžarskem modna v 19. stoletju, le da je takrat šlo za nemščino in latinščino), ostali pa se na osnovni šoli lahko učijo, razen nemščine, tudi slovenščino. Še ena vrsta diskriminacije slovenskega jezika v monoštrskih šolah s sporočilom: Če si slabši učenec ali če nimaš zvez in poznanstev na pravem mestu, si primeren za učenje slovenščine!! To je monoštrska šolska realnost.

Dijakov pa ne dobiš kar tako, zato si šole izmišljajo vedno nove promocijske prijeme. Tudi monoštrska gimnazija. Ravnateljica z nekaj dijaki obiskuje osnovne šole in osmošolcem predstavlja možnosti učenja v gimnaziji. Dijaki povedo kaj zanimivega o predmetu, ki ga imajo najraje. Na eni od šol je med dijaki, ki so govorili o svojih najljubših predmetih, bila tudi gimnazijka, sicer Madžarka, ki se uči slovenščino. Predstavila je svoj najljubši predmet (vse to seveda poteka v madžarščini!). "Rada imam slovenščino, ker tisti, ki se jo učimo, lahko gremo pozimi zastonj smučat na Roglo, poleti pa na morje v Piran!" Hm? ... Prisotni so malo čudno pogledali, ravnateljica pa je ob tej malo preveč iskreni predstavitvi rahlo zardela. Prisotnega učitelja je zanimalo, kako je pri pouku slovenščine. Dijakinja je rekla: "Zabavno, zelo zabavno!" "Kako to misliš?", je bil še naprej tečen učitelj. "Tako: čisto nič se nam ni treba učiti, pa imamo vsi petke!" To je bila predstavitev slovenščine na monoštrski gimnaziji... Zelo resnična in iskrena... Človeka kar strese, a Porabcem je sivo vseeno, kot so sivi in brez energije januarski dnevi... Jim je res??

Ah, oni se pač ne ukvarjajo s tako minornimi problemi, kot so učitelji, učenci, ohranjanje slovenščine in druge nebodijihtreba zadeve, saj morajo nenehno skrbeti za brezhibnost scene ob različnih VIP-obiskih; pride ta in oni pomembnež (minister, državni sekretar ali namestnik namestnika pomočnika podsekretarja za sajnivažno), pa še kakšno obletnico je treba proslaviti, pa kakšen sporazum obnoviti ali se spomniti, zakaj je bil podpisan, pa ob takih priložnostih poskrbeti za vse, tudi najbolj drobne detajle - tudi za to, da bo radio v slovenski restavraciji na slovenski radijski postaji in da ne bo v službi nobenega receptorja ali natakarja, ki se bo mogoče kdaj začel učiti slovensko... Raba slovenščine? Seveda! Tisti dan, ko pridejo pomembni obiski, gotovo! In tako iz meseca v mesec, iz leta v leto... Ob vzorni asistenci čebele matice in njenih čezmejnih diplomatskih ter drugih odposlancev...

V letošnjem šolskem letu se od 8. do 12. razreda slovenščino na gimnaziji uči še samo 13 dijakov, od tega 10 čistih Madžarov in 3 iz mešanih zakonov. Katastrofa! Aha, kje so slovenski dijaki ali vsaj taki, ki so obiskovali pouk slovenščine na osnovnih šolah? Saj jih je menda kar 6 na monoštrski gimnaziji, a ne hodijo k slovenščini, ker je brez veze, mi je rekel eden izmed njih. Raje obiskujejo nemščino ali angleščino - tam se vsaj veliko naučijo ... Do sem smo prišli, a še vedno je mučna tišina, še vedno nihče ne dvigne glasu ali se vsaj javno vpraša, zakaj se je to dopustilo ... Zakaj je v Porabju prišlo vse tako daleč ... Pa ne bi spet in spet prodajali zgodb o težki preteklosti, pa nesrečnem otroštvu in gospodarski nerazvitosti ... Pa krivdi tega in onega ... Pa preusmerjanju pozornosti z bistvenih problemov, ki jih lahko pri sebi priznajo in rešijo le Porabci sami, na nebistvene ... To se počne še vedno in ves čas ... Porabje je Slovenija v malem ...