ponedeljek, 13. januar 2014

Cesta kot simbol povezovanja, delitev in demagogije

Končno!!! … Smo vzklikali pred nekaj dnevi vsi, ki dobro v srcu mislimo, če že za uvodni stavek zavijem malo po Francetovo ... Leta, menda celo desetletja je gradnja ceste med Gornjim Senikom in Verico, približno 5 km, bila tema številka ena na vseh meddržavnih srečanjih, konferencah, simpozijih, kulturnih in celo pivskih druženjih ... Mašna pot, ki je nekoč povezovala in zbliževala ljudi z zahodnega in južnega dela Porabja, je po drugi vojni, v času zaprtosti območja, samevala in zaraščala, dokler ni do konca zarasla. Kakšni lovci in vztrajni gobarji so nostalgično obujali spomine nanjo, vsi drugi pa le upali, da se bo kdaj našel denar za ponovno gradnjo ... Potreba po cesti je v bistvu najbolj bila na čisto primarni ravni: zakaj bi Seničani hodili do Števanovcev, Andovcev, Verice in Ritkarovcev več kot 20 km (in obratno, seveda), če bi ta pot lahko bila štirikrat krajša? ... Cesta za potrebe ponovnega zbližanja ljudi, večjega povezovanja šolskih, športnih in kulturnih dogodkov, morda skupna šolska uprava, mobilnost učiteljev ... tako sem sama ves čas videla ta krasen projekt. Pred sedmimi leti sta takratna predsednika vlad Madžarske in Slovenije položila temeljni kamen, madžarska država pa je obljubila skorajšnjo gradnjo ceste ...
V sedmih letih - pravljično število - se je dogajalo marsikaj; menjavale so se vlade, kar se je dogovorila ena, je druga zanikala, leve in desne politične opcije na Madžarskem so si projekt podajale kot vroč kostanj, slovenski predstavniki so skupaj s Porabskimi Slovenci na vsaki meddržavni mešani komisiji in ob pomembnih obiskih politikov vedno znova načenjali to temo in opominjali madžarsko stran, da ni izpolnila dane obljube. Potem se je pred dobrim letom začelo; gradbeni stroji so zabrneli, delalo se je po načrtih ... Med Porabci je bilo veselje in radovedno pričakovanje. No, ob takih delih se vedno najdejo tudi nergači, ki iz ozko osebnih interesov nasprotujejo skupnemu dobru ... Že pred leti so porabske lepote, neokrnjenost in mir odkrili velemesta naveličani posamezniki z dobrimi, menda levimi političnimi zvezami in na veliko kupovali stare hiše, ki so jih preurejali v vikend hiše, v katerih so zahtevali popoln mir ... In je prišla gradnja ceste v njihovi bližini! Ti ljudje si seveda ne predstavljajo, kaj lahko v taki pokrajini pomeni košček ceste, ponovna povezanost ljudi. Saj jih tudi ni zanimalo, zato so se začeli verbalni konflikti z domačini, ki so še vedno aktualni. Vsak išče in dokazuje svoj prav, gotovo pa so vsi, ki imajo vsaj kanček zdravega razuma, na strani domačinov. Saj nismo nekaj stoletij nazaj, recimo v času odkritja in naseljevanja Amerike in genocida nad Indijanci!!! Najbolj tragikomično je seveda to, da so tujki v tej pokrajini s svojimi zahtevami ti prišleki, ki tako ali tako tu preživljajo le kakšne konce tednov ali počitnice, ne pa zbliževalna cesta!!!
Tudi sama sem malo rohnela ob invalidnih topografskih tablah, samo madžarskih in še napačno zapisanih, ki so se pojavile sredi decembra ... Prijateljske vezi z novinarji, ki si upajo, so tudi dobre ...  In tako je nastal udaren prispevek v osrednjem dnevniku slovenske televizije ... Fotografije povedo prav vse ...


 Nekaj dni pred uradnim odprtjem - vzorni dvojezični napisi!!!!!!!!!!!!!!!! Pa še pravilni, tisti na prvi sliki namreč ni bil, zato sem ga kritizirala ...
 Svečano odprtje ceste. Predsednika vlad Slovenije in Madžarske, Alenka Bratušek in Viktor Orbán, režeta prepleteni trak v vzorcu državnih zastav, sonce nad Porabjem; začetek njegove volilne kampanje in njenih dobrih namenov, Porabce dati vsaj za dan ali dva na slovenski medijski zemljevid ... Vsak dobi svoj delež pozornosti, vsi se smehljajo in jim je lepo. Gruče novinarjev se pomešajo med prisotne, mikrofoni so namenjeni tako funkcionarjem kot ljudstvu. Cesta je odprta in tisti, ki imajo čas, se malo popeljejo po njej. Še podpis pisma o nameri za gradnjo več povezovalnih cest na obmejnem območju od Porabja do Lendave, sklepni nasmehi kameram in fotoaparatom in šov je končan. Epizoda nekega sončnega porabskega dneva se končuje in naslednji dan je bil enak predhodnemu … In tudi prihodnji dnevi, meseci … bodo enaki preteklim …
 Zvečer istega dne in naslednje dopoldne sem malo pobrskala po slovenskih in madžarskih časopisih in že bežen pogled na naslove in prve stavke člankov upraviči rabo zadnje besede v naslovu pričujočega zapisa ... Od skopih vesti do povzetkov dogodka in bombastičnih ugotovitev nadebudnih novinarjev, kakšen velerazcvet gospodarstva in turizma pomeni ta cesta za Porabje. Sveta preproščina, kje živite??? Sicer pa je take izjave dajala tudi naša "nebeška organiziranost"... Turizem? Seveda. Z veseljem in pričakovanji!! Ampak cesta sama ga ne bo prinesla. (Razen tega se šušlja, da bi po njej bil dovoljen promet samo z osebnimi vozili, z avtobusi pa ne.) Turistu je prav vseeno, ali se pelje 5 ali 20 kilometrov!!! Potrebno bo izmisliti kakšen odmeven turistični produkt na temo porabske krožne poti. A cesta, žal ni dovolj. Kdo bo tisti, ki se bo lotil dela??? Me res zanima ... Tresti ideje ni nobena posebna veščina in vrlina; narediti strategijo, ideje konkretizirati in pripeljati do uresničevanja - to pa ni mačji kašelj!!! Zanimivi so tudi komentarji predvsem v madžarskih levičarskih medijih o predsednikovem nezakonitem dejanju - odpiranju ilegalne ceste, zaradi katere so izsekali pragozd ... Halo??? Nisem vedela, verjetno tudi Porabci ne, da živijo obdani s pragozdovi!!! Hahaha! Drevesa z 10 ali 20 centimetri premera verjetno niso značilnost pragozda ... A so tisti gospodje vikendaši morebiti prvič videli od blizu gozd??? Ja, v Budimpešti jih res ni in tudi v bližini je bolj grmovje ... "Pričakovanja Slovenije pa so, da bo madžarska stran še naprej izpolnjevala svoje zaveze do slovenske manjšine in podpirala njeno prizadevanje za razvoj in krepitev slovenske identitete, predvsem slovenskega jezika," je dejala slovenska predsednica Vlade Alenka Bratušek in pohvalila sodelovanje obeh držav na številnih področjih. In to je - poleg odprte ceste - bilo najpomembnejše sporočilo skoraj pomladnega januarskega dneva ...


Ni komentarjev:

Objavite komentar