Povezovanje Slovencev preko Bruslja - dobra ideja!

Kot zvončki, obdani s snegom, a vseeno prve spomladanske rožice, ki živijo in preživijo, tudi če jih pokrije sneg; pomlad je vendar neizbežna!!!

Ta pomladna fotografija mladih Porabcev in Prekmurcev v Evropskem parlamentu je prav impresivna; ideja o povezovanju Slovencev preko Bruslja je menda zrasla v logih slovenskega dela Evropske ljudske stranke, konkretno v kabinetu slovenskega evroposlanca Lojzeta Peterleta... Evropsko prestolnico so že obiskali mladi Slovenci iz Italije in Avstrije, pred velikonočnimi prazniki pa še Slovenci iz Porabja in Prekmurja. Seveda je glavnino obiska organiziral naš prijatelj Klemen Žumer. Obisk naše skupne prestolnice je verjetno res nekaj posebnega. Ko sem jo pred leti obiskala sama (bila sem na simpoziju o manjšinskih jezikih), nisem imela občutka "našosti", še manj zavedanja "prestolničnosti". Verjetno sem prestara za take identifikacije. Za mlade pa je to gotovo posebno doživetje. In - prepričati mlade Porabce, da slovenščina lahko funkcionira kot koristen in enakovreden jezik tudi v Bruslju, evropski prestolnici, je velik izziv...

Bo ta izziv uspešen? In v kakšni meri? Res bi bila vesela, če bi se to zgodilo. Načrti za naprej so menda taki, da bi se mladi Slovenci srečevali v Bruslju vsako leto. Lepo. Verjetno je Bruselj bolj privlačen kot Ljubljana, izžareva svetovljanskost, evropskost... Upam, da boste organizatorji uspešni in da mlade Slovence od vsepovsod združite predvsem ob skupnem - slovenskem jeziku! In upam, da bo v bodoče - če bo še kakšen obisk - imel kakšno minutko časa za mlade iz Porabja in Prekmurja tudi kateri izmed evropskih poslancev iz Slovenije. Kolikor mi je znano, ni imel časa zanje niti pobudnik tega povezovanja, Lojze Peterle, za vse druge slovenske poslance pa mi ni znano, če so o tem obisku sploh kaj vedeli. Vsaj ob takih dogodkih bi slovenski poslanci v Bruslju lahko presegli svojo strankarskost in delali za slovenskost. Ne vem, koliko jim to uspeva... Gotovo pa je mlade Slovence, ki svoje slovenskosti več ne doživljajo romantično in patriotsko, kot so jo svojčas njihovi predniki, davni ali nedavni, potrebno na nek privlačen način usmerjati h koreninam... Zavedati se pač moramo, da ne gre le za jezikovne prepreke, mladi v Porabju so vzgojeni v madžarskem patriotizmu, bolje rečeno, nacionalizmu, kar sem ničkolikokrat dokazovala... Potreba po učenju slovenščine ne bo nikoli več imela romantičnih vzgibov, ampak praktične in ekonomsko priložnostne... Sicer pa smo zdrav patriotizem, ljubezen do lastnega jezika in pripadnosti slovenstvu zakockali tudi v matični Sloveniji... Povprašajte mlade v šolah, kaj jim vse to pomeni. Večini, žal, nič!! Ker vzgojno-izobraževalni sistem pravočasno (takoj ob osamosvojitvi Slovenije) ni znal ali ni hotel narediti velike slovenske zgodbe, ki bi temeljila na skupnih vrednotah (ljubezen do domovine, jezika, pripadnosti narodu), enotnosti in povezanosti. Nič od tega nismo dali mladim in zdaj se čudimo, kako jim naše namišljene in dejanske vrednote nič ne pomenijo. V državi, kjer njenim voditeljem ni nič sveto (mislim na pred kratkim preminulo vlado, o novi še ne morem govoriti, ker je preveč nova), se človek vpraša: Zakaj smo se pravzaprav osamosvojili??? Se še kdo spomni?