Ne bo normalnega pouka slovenščine v Monoštru!!(?)

Po nenavadnem telefonskem klicu pred dvema dnevoma sodeč se monoštrskim slovenskim četrtošolcem (fotografija je nastala pred tremi dnevi v učilnici, skupaj z učiteljicama Marto in Metko) v naslednjem letu, žal, ne obeta nič dobrega. Sanje o učitelju iz Slovenije, ki bi jih naučil slovenščino, če so že k njej vpisani, se razblinjajo... Nisem mogla verjeti svojim ušesom, ko sem zaslišala po telefonu glas pedagoške vodje gimnazije... Da bi se rada pogovorila z mano, je rekla. Ker sem na informativno prijavo dodala pripombe, ki jih ona pravzaprav ne razume. Mojim zahtevam glede sinovega vpisa pač ne morejo ugoditi, niti eni od njih. Učiteljico za slovenski jezik imajo (gospo Prijazno in Domačo, kot ji rečem), torej ne morejo sprejeti učitelja iz Slovenije! Ocenjevan pouk angleščine kot drugega tujega jezika imajo po zakonu (Katerem, hudiča??) za narodnostne učence šele od 7. razreda, prej je le krožek... Torej naj takoj povem, če sin pride k njim, če ne, imajo dovolj prijav... Ampak, čakajte!!! Vi ste nas z informativnim prijavnim obrazcem zavajali!!! Tisto je bil le informativni vpis... Bila sem šokirana in si pridobila le odlog odgovora do jutri. In začela serijo telefonskih klicev, zahtevala pojasnila, obrazložitve... In neskončno besnela... Je sploh komu od odgovornih mar? Bo se kdo zganil in kje kakšno rekel??? Ali boste kar tiho, da se ne bi komu zamerili??? Boste pustili, da bodo ti učenci čez osem let, ko bodo maturirali, podobni onim, ki sem jih srečala neki dan v slovenskem centru - šli so namreč prosit priporočila za slovensko šolsko ministrstvo - le-ta so del vloge za financiranje stroškov bivanja in pouka na jesenski in spomladanski šoli slovenščine v Ljubljani, nekakšni pripravljalnici za študij. Priporočila?? Halo? Kdo te dijake sploh pozna??? Še jaz sem recimo 3 izmed njih videla prvič... Nikjer niso sodelovali, niso se udeleževali nobenih slovenskih dejavnosti, še v svojih krajih ne, zdaj pa potrebujejo priporočila slovenske organizacije - ki jih prav tako vidi prvič... Zabavno, ni kaj.

Več ali manj so se vsi učili slovenščino najmanj 10 do 12 let. V normalnih okoliščinah, recimo pri nemščini, se ob enaki količini ur vsaj polovica učencev nauči toliko, da gredo študirat na avstrijske univerze. Ti revčki pa so kar stali in me debelo gledali, ko sem jih spraševala, kaj gredo študirat, pa še bolj zahtevne stvari, recimo osnovne osebne podatke. Niso me razumeli, ker jih osnovne komunikacije nihče ni naučil. Ne znajo odgovoriti niti na najbolj preprosta vprašanja, tu in tam doživiš kakšen ja ali ne, kaj več pa niso zmožni. Kaj bo z njimi? Kako bodo na študiju v Sloveniji brez osnovnega pripomočka, jezikovnega znanja??? To, kar se dogaja v monoštrskih šolah, je zame kriminal, moralno in etično sprevrženo početje, za katerega nihče ne odgovarja, celo v redu se jim zdi! Kako, hudiča, po vsem tem času učenja ti dijaki ne znajo čisto nič, in imajo petke??? In je državno tekmovanje, gresta dva - eden je prvi in eden drugi!!! In na radiu poročajo o krasnem uspehu monoštrskih gimnazijcev. Srečam zmagovalca in rečem: Bravo! Koliko pa vas je bilo na tekmovanju? Odgovori: Dobro! Komentar pač ni potreben...

Kaj bom jutri rekla vodji gimnazije???