Visoki obiski, torej. Najprej sta angleško kramljala ministra. Samo onadva, skoraj brez prič. In sta ugotovila, da so odnosi med državama naravnost fantastični, da dve tako kulturni državi, kot sta Slovenija in Madžarska, od davna spoštujeta in cenita ter seveda podpirata prisotnost slovenske oziroma madžarske manjšine na svojih ozemljih... Manjšini bogatita državi, ki sta ponosni na njune dosežke. Potem je bila beseda o tem, da se sredstva za potrebe manjšin kljub krizi ne bodo zmanjševala in o krasnih doseženih rezultatih (skorajšnji začetek gradnje ceste med Gornjim Senikom in Verico, 4- urno oddajanje Radia Monošter, prevzem dvojezičnih šol s strani Državne slovenske samouprave, končano koledarsko leto brez izgube). Res, na zunaj prekrasno!!! Toda - znotraj??? Vsebina? Akutne težave Porabcev?? Bodo najmlajši sploh še govorili slovensko??? Ah, saj je vendar praznik! Ne bomo težili s problemi... Potem sta se ministra pogovarjala še s predsednikoma krovnih organizacij, ki sta gotovo kakšno rekla (sta res???) o tem, da ni čisto vse tako lepo, kot izgleda na zunaj. A to je že druga zgodba, res neprimerna za praznični čas...
Oh, France, saj res; nate so skoraj pozabili. Sicer smo na proslavi slišali neokrnjeno himno s tvojim besedilom, tako kot mora biti in je vsaj v zamejstvu spoštovano, pa veliko lepih misli obeh ministrov o Prešernovi poeziji in njenem pomenu za današnji dan... Če bi ti, France, bil avtor madžarske himne, bi zdaj bil čaščen kot božanstvo (kot je avtor madžarske himne); vseh 8 kitic se učenci morajo naučiti na pamet že v 4. razredu. Saj je vseeno, če razumejo ali ne, pravi učiteljica. Bodo pa čutili, mogoče čez 8, 18, 28... let...
In obljube??? Poudarek na tem, da majšine kot ranljive skupine prebivalcev ne smejo in ne bodo čutile gospodarske krize v obeh državah; da se bo za materialne in druge potrebe manjšinske skupnosti skrbelo; da bo Slovenija poskrbela - skupaj z Madžarsko - za dvig kvalitete pouka slovenskega jezika v narodnostnih šolah. Krasno! Torej - od septembra 2013 lahko v porabskih šolah pričakujemo še kakšnega (razen že umeščene učiteljice asistentke) gostujočega učitelja, ki ga bosta obe strani sofinancirali; pa sredstev za delovanje izobraževalnih, kulturnih in informacijskih ustanov bo dovolj - le za besede bo gospode iz prestolnic potrebno držati... No, bilo je tudi malo pravljičnih obljub - recimo tista o možnem slovenskem poslancu v madžarskem parlamentu, saj po aktualni zakonodaji to sploh ni mogoče; Slovencev na Madžarskem je namreč okrog pet tisoč (sem so všteti vsi - tudi dojenčki, ki jim, žal, še niso dali volilne pravice), izvoljenega poslanca pa mora podpreti najmanj deset tisoč volivcev!!! Slovenski poslanec v madžarskem parlamentu??? Znanstvena fantastika!!! (Sicer pa je že nekaj časa v madžarskem parlamentu poslanec, zdaj menda že nekaj več, gospod vsaj malo slovenskih korenin, Sakalovčan Antal Rogan, ki pa je popolnoma pozabil, od kod izvira... Res žalostno...) S strani najvišjih vrhov obeh držav torej pozitivne spodbude, obeti, ki nam lahko dajejo neko novo upanje... Kaj pa boste Porabski Slovenci sami naredili za izboljšanje jezikovnega položaja in stanja slovenskega duha v lastnih vrstah????
Naj zaključim z zelo povednim citatom iz govora ministra Turka: "Veseli me, da to naše razumevanje manjšin z nami že dve desetletji deli tudi sosednja in prijateljska Madžarska. Po tej poti bomo nadaljevali, tudi zato, ker smo prepričani, da bomo samo tako lahko pomagali k obstoju in razvoju te majhne, vendar zgodovinsko in kulturno zelo pomembne skupnosti Porabskih Slovencev..." Tako slovenski minister; v enakem smislu in slogu tudi njegov madžarski kolega... Zdaj pa ste, dragi moji, na potezi vi...
Čez dva dni bo natanko eno leto od tega veledogodka; madžarski minister je še krepko v ministrskem fotelju, slovenski pa na smetišču zgodovine... Tudi vse obljube skupaj z njim...
OdgovoriIzbriši