Mazohizem po porabsko

K današnjemu razmišljanju me je spodbudila genialna kolumna slovenskega pisatelja, esejista, razumnika Mihe Mazzinija, ki se ukvarja z bistvom slovenskega mazohizma; in če pomislim na 20-letno bivanje v Porabju, pozorno opazovanje porabskega bitja in žitja, se mi stoodstotno potrdi, da je podoben pojav prav simptomatičen in še potenciran za Slovence tu, na "daljnem Vzhodu"... (In - konec koncev si moram iskreno priznati, da sem tudi sama skozi to dolgo porabsko popotovanje postala uspešna mazohistka. Bravo, jaz!) Kot pravi Mazzini:

"Malo boljši opazovalci ste gotovo že dostikrat videli primere samouničevanja, iz zgodovine so znani voditelji, ki takrat, ko jim gre slabo, podkurijo sami pod sabo, da jim gre še slabše.
V strokovni literaturi so že davno ugotovili, da se pri narodih, ki so bili dolgo pod tujo oblastjo in torej nezmožni upiranja močnejšemu gospodarju, razvije posebna oblika mazohizma. Razširi se samouničevanje, češ, Gospodar, poglejte, kako smo se sami bolj sposobni uničiti, kot bi nas vi kdajkoli! Ljudje potem začnejo govoriti in hvaliti svoje nekakšne moralne zmage, ki jih je seveda treba ločiti od pravih. Če si človek sam povzroči nesrečo, ne more biti moralni zmagovalec.
Tudi za ljudstva Balkana je tovrstni mazohizem značilen in strokovno opisan. Če počnete nekaj samouničujočega, pameti in položaju navkljub, bi bilo to vaša osebna zadeva, ki vam je nihče ne more braniti, če ne bi bilo družbeno sprejemljivo, zaželeno, pohvalno! Samodestruktivni posamezniki nenadoma postanejo ideal – o, kako se je uničil, bravo!"

 

In kaj ima to s porabskim vsakdanjikom? Ogromno! Ne bom natolcevala o posameznikih, ki so izgubili stik z resničnostjo, ker so svoje namišljene nesreče, travme in bolečine utapljali v hektolitrih opojnih tekočih škodljivih substanc, namesto da bi se posvečali poslanstvu, za katerega jih je pooblastila manjšina... žalostne zgodbe, srce se mi trga ob njih... Ampak narod pravi: Poglejte, junaka! Bravo!! Legenda!!! ... Prav tako je nesmiselno tisoč in prvič ponavljati, da so voditelji ogledalo naroda oziroma da riba menda najprej smrdi pri glavi... In nesmiselno je vedno znova besneti, ko pride sin iz šole in mi madžarsko razlaga, kaj vse jim je za naslednji dan naročila učiteljica slovenščine - jasno, po madžarsko!!! Veš, ona celo uro govori samo madžarsko. Vse, kar naj delamo, pove madžarsko... Ker misli, da moji prijateljčki ne razumejo; pa bi razumeli, če bi jih naučila, če bi vedno z njimi govorila slovensko... kot si ti, mami, z mano... razglablja moj sin...

 

In sem pri bistvu današnje zgodbe - seveda šolske, ker je to področje, ki je za usodo ohranjanja manjšinskega jezika najpomembnejše, a jezno in žalostno ugotavljam, da očitno le po mojih vrednostnih kriterijih, po porabskih prav nič. Na Madžarskem skoraj vsaka vlada obrne na glavo šolski sistem - aktualni se je to še posebej dobro posrečilo. Nova šolska zakonodaja, nova manjšinska zakonodaja - s slepljenjem manjšincev, kako jim bo vse to koristilo. In novi zakoni prinesejo nove zahteve: najprej je treba posodobiti učne načrte, da bodo bolj kompatibilni z aktualnimi pogledi na izobraževanje. Tudi učne načrte za manjšinske jezike je treba posodobiti, jasno! In mi, Gospodarji, vam bomo naredili temelje - napisali bistvo, vi, majčkeni manjšinci, pa pač dodajte kaj svojega... Lani se je začelo. Pisanje učnih načrtov za slovenski jezik v madžarščini, po predlogi za pouk madžarskega jezika in književnosti, tu in tam se je namesto madžarskega avtorja prilepilo kakšnega slovenskega, kot pred davnimi tremi desetletji!!! Po vseh teh sluzenjih na visokih političnih in diplomatskih maddržavnih ravneh se Porabskim Slovencem spet vsiljuje učne načrte za slovenščino v madžarščini, take, ki so znanstvena fantastika, ne pa odraz realnega stanja, poznavanja situacije in prilagajanja razmeram v šolah. To smo poskušali početi doslej, pa nekomu verjetno ni bilo všeč... Aha - mazohizem? Seveda!! Kaj mislite, kdo je brez pripomb na taka navodila to počel? Porabski slovenski učitelji vendar!!! No, saj so dali uradno prevajati v slovenščino dobri prevajalki... in slovenski prevod meni v lekturo... Šele takrat sem izvedela, kaj se dogaja, ker se je prej vse počelo v veliki tajnosti... Da ne bi jaz slučajno imela kakšnih neljubih pripomb ali se obregnila ob to, da so po novem vrgli iz učnega načrta vse vsebine o Sloveniji... Pa ne Madžari, ampak Slovenci!!! Aha, kakšen je ta učni načrt? Katastrofalen predvsem za višje razrede osnovne šole, plagiat UN za madžarski jezik in književnost s prilepki brez sistema in ciljev, menda se zasleduje strašne jezikovne kompetence (dragi moji pametnjakoviči, najprej bi si lahko razjasnili vse o kompetencah!!), navadno sračje gnezdo... Ja, to bo v bodoče bistvo porabskega samouničenja... V porabskih šolah bo v bodoče v veljavi učni načrt za slovenščino, ki je pravzaprav učni načrt za madžarščino, in učitelji, ki bi to reč naj uporabljali, bodo spet imeli obilo razlogov za jokanje, tarnanje in stokanje, kako je hudo, kakšne krivice se jim dogajajo in kako so učenci zanič. Bravo!!!

 

 

Se še sploh komu splača karkoli reči? ... Ali so stvari že tako daleč zavožene, učiteljski možgani pa tako hudo oprani, da so zgubili vso empatijo do teh problemov in občutke za realnost??? Ali bo mavrica nad Rabo le še pojav za občudovanje, brez upanja na svetlejše dni???