sreda, 10. oktober 2012

Porabska jesenska tihožitja


Poglejte to lepoto!!! Porabski jurček z bučami in lešniki z mojega mini ranča na drugem dvojezičnem območju... Kako lepo se skladajo. Polnovredni obrok...

Danes sta me predsednika porabskih slovenskih organizacij z veseljem obvestila, da sta dobila odgovor na svoje pismo slovenskemu šolskemu ministrstvu; podpis državne sekretarke in razveseljujoča vsebina: raven pomoči porabskim šolam se s slovenske strani ne bo zmanjšala, kljub ne prav rožnatemu gospodarskemu položaju v Sloveniji; od začetka naslednjega koledarskega leta bo šolsko ministrstvo spet financiralo našo učiteljico asistentko, do takrat pa Urad... Lepo kot zgornji jurček, lešniki in buče.... Spoštovani pošiljatelji tega navdihujočega pisma, v Porabju vas jemljemo zelo resno. S hvaležnostjo in spoštovanjem. In sveto verjamemo, da kar ste obljubili, bo do pike in vejice držalo. Ker - kot pišete - se zavedate pomena ohranjanja jezika pri tako majhni in ranljivi manjšinski skupnosti, boste naredili vse, da se bo slovenski jezik nemoteno poučeval v porabskih šolah. Čudovito. To je tisto poglavitno, kar manjšina pričakuje od matičnega naroda, saj sama ne zmore. Ko je ogroženost tako usodna kot v Porabju, ko si Porabci sami ne morejo in ne znajo pomagati, je matična država tisto upanje zanje. Gospe in gospodje, odgovorni v matični državi - to je poziv za vse vas: stojte za svojimi besedami in jih pripeljite do izpolnitve!!!


Na tej fotografiji je še ena prelepa jesenska idila: zaključni akt podpisa zapisnika XIII. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenski narodni skupnosti na Madžarskem, ki je potekalo in se tako prijazno zaključilo konec septembra v Ljubljani. Obe strani sta bili zadovoljni. Besedilo zapisnika, če ga kar tako preletiš, je na videz naravnost navdušujoče. V posameznih priporočilih - realiziranih, novih, v realizaciji - je zajeto vse, kar manjšini nujno potrebujeta, od financiranja domicilnih držav do različnih oblik pomoči matice. Na prvi pogled idealno. Ampak - mene že od leta 1992, ko je bil sporazum podpisan, moti izraz priporočila. Saj lepo zveni, toda kaj v svojem osnovnem pomenu izraža ta beseda? Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je to mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga ali (jur.) pravni akt, s katerim parlament opozarja na določena vprašanja splošnega pomena... Mnenje, opozarjanje torej. Nič določnega, nič zavezujočega. Škoda. Pa tako malo je potrebno, da se zadeve uredijo. Ob vsej porabski skromnosti tudi veliki denarji niso potrebni. No, temeljnega kamna za tisto nesrečno cesto nisem šla izkopat; v vsej svoji optimistični naravi sem odgovornim za to sago dala zadnjo priložnost. Rastejo pa v bližnjem gozdu čudoviti jurčki...

Fotografij tretjega porabskega jesenskega tihožitja še nimam... To bo namreč podpis učiteljice asistentke na pogodbo o tem, kar je tudi danes v Števanovcih počela "na up". A tokrat se zadeve zatikajo doma, na lokalni ravni. No, danes smo že bliže rešitvi. Upajmo, da konkretni...

Ni komentarjev:

Objavite komentar