Podpisovanje sporazumov kot družabna igra politike - drugič

Če sem se v prvem zapisu pod enakim naslovom osredotočila na sporazume bolj obmejnega pomena, bom tokrat segla malo na meddržavno raven. Že prva, sicer sposojena fotografija, nas popelje v lepo pravljico, pred stavbo madžarskega Parlamenta, na teraso ob lepi modri Donavi, kjer sta pred leti tako poduhovljeno in prijazno pozirala zunanja ministra madžarske in slovenske vlade, Kinga Goencz in Dimitrij Rupel. Fotografija je naravnost poosebljenje odličnih meddržavnih odnosov, ki jih včasih poskuša skaliti kakšen manjšinec ali Franc Pukšič, a se hitro poskrbi, da to ne uspe. Naš slovenski kulturni center v Monoštru pa je velikokrat pomemben kraj takih pravljičnih srečanj politikov. Da ne bo nesporazuma: mene bi izredno veselilo, če bi se energije teh romantičnih srečanj in besede podpisanih sporazumov prelile v resnično življenje Porabskih Slovencev... Če bi vse, kar se podpisuje, bilo uresničeno... če bi kdo od odgovornih malo polistal za nekaj let ali desetletje nazaj in se zamislil nad tem, kaj je takrat kdo podpisoval... Ampak - neki podpisi na nekih papirjih so obvezujoči samo za navadne državljane, ona poduhovljena politična bitja pač podpišejo, potem se jih zamenja in nikomur nič... Kdo na Madžarskem se spomni na ime Geza Jeszenszky, ki je podpisano na enem od najbolj pomembnih meddržavnih sporazumov, tistem o posebnih pravicah madžarske skupnosti v Sloveniji in slovenske na Madžarskem? Drugi, slovenski podpis, je podpis Dimitrija Rupla, še vedno politično aktivnega v Sloveniji, ki pa se verjetno ne bi spomnil, kaj je takrat davno nekje podpisal... Sicer je že od teh podpisov dalje jasno in skozi vsa leta znano, da slovenska stran več ali manj zaveze do madžarske manjšine v Sloveniji izpolnjuje, medtem ko za madžarsko stran v zvezi s Porabskimi Slovenci tega ne moremo reči, saj je zadnja primerjava financiranja manjšin s strani domicilnih držav pokazala, da Slovenija nameni za potrebe madžarske manjšine 20-krat več sredstev kot Madžarska za potrebe Slovencev v Porabju!!!

In gremo k sporazumu, o katerem se zadnja leta bolj malo govori, saj sta obe strani nekako zaspali pri obnavljanju delovnih programov, ki naj bi operativno skrbeli za uresničevanje določil sporazuma. Torej gre za Sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med R Slovenijo in R Madžarsko, podpisan 2. septembra 1992, v Budimpešti. Če danes, po dvajsetih letih, beremo to besedilo, smo še vedno lahko navdušeni, kaj vse se je - verjetno v luči poosamosvojitvene slovenske in demokratično prenovljene madžarske evforije takrat obljubljalo in kaj vse sta podpisovala takratna šolska ministra, Slavko Gaber in Andrasfalvy Bertalan. Sporazum vsebuje 13 členov, ki opredeljujejo sodelovanje med državama na kulturnem, izobraževalnem in znanstvenem področju. V 11. členu beremo, da bosta obe strani za izvajanje določil sporazuma ustanovili Mešano komisijo, ki bo zasedala enkrat na tri leta, pregledovala uresničeno in izdelala novi triletni predlog sodelovanja, ki bo vseboval tudi finančne in organizacijske določbe za izvedbo programa. Srečevanja t. i. Mešane komisije so potekala vse do leta 2006, ko je na zadnjem zasedanju le-ta sprejela program sodelovanja 2006-2008. V tem, prav tako zanimivem in zgovornem dokumentu lahko preberemo marsikaj. Recimo, 13. člen: Pogodbenici bosta podpirali neposredno dvostransko izmenjavo učiteljev jezika, pa tudi učiteljev drugih predmetov. Podlaga za to določilo je seveda v 3. členu Sporazuma! 20 let se torej dogovarjajo, pogovarjajo, spodbujajo, priporočajo... Čas pa teče, in če bi taka določila v porabskih šolah začeli konkretno izvajati takrat, ko so se politikom zapisala, danes ne bi govorili o slovenščini kot jeziku, ki pri porabskem mladem rodu ni več prvi jezik, ampak se ga začenjajo učiti - še zdaleč ne optimalno - v šolah.

Pred šestimi leti je torej bil podpisan zadnji delovni program, kjer v zadnjem, 71. členu beremo: Prihodnji sestanek mešane slovensko-madžarske komisije bo v Budimpešti. Datum sestanka bo določen po diplomatski poti. Ta program začne veljati v skladu z notranjimi predpisi obeh držav in velja do podpisa novega... Tega prihodnjega sestanka seveda še do danes ni bilo! Torej - program, po zadnjem stavku sodeč, in če je bralec vsaj osnovno funkcionalno pismen, še velja!!! Ali velja le tisto, kar želimo, da velja???

13. člen osnovnega besedila Sporazuma pravi: Ta Sporazum velja 5 let od dneva veljavnosti. Veljavnost se bo avtomatično podaljšala za nadaljnjih 5 let, če ga ena od obeh strani 6 mesecev pred potekom ne razveljavi v pisni obliki. To je bilo zapisano natanko 2. septembra 1992!!! Torej - 5 let in še 5 let - kaj pa potem??? Vsakič 5 let?

Letos, septembra, ko se je podpisoval zapisnik XIII. zasedanja druge Mešane komisije v zvezi z drugim sporazumom, se je snovalcem besedila med drugim zapisalo v 15. točki II. poglavja: SMMK opozarja obe strani, da je veljavnost Sporazuma o sodelovanju na področju izobraževanja, kulture in znanosti med RS in RM, podpisanega 2. septembra 1992 v Budimpešti, potekla. Glede na to, da sta obe državi članici Evropske unije, SMMK predlaga, da v luči krepitve slovensko-madžarskega kulturnega, izobraževalnega in znanstvenega sodelovanja obe strani podata pobudo za sklenitev novega sporazuma.

A je kdo iz teh treh odstavkov kaj razumel??? Kako je na podlagi neveljavnega sporazuma - če je le-ta veljal 10 let - zasedala 2003. in 2006. leta Mešana komisija? Kdo tu koga zaj.......? Kdo lahko tu komu kaj verjame??? No, bilo pa je mnogo novinarjev, fotografov, nastali so lepi članki, vsi so se imeli lepo... Kot pri Človek ne jezi se... 

A se nekateri vseeno jezimo, tudi če vse štiri naše figurice prve prispejo domov...