Kar s tremi veselimi fotografijami porabskih šolarjev sem začela svoje razmišljanje danes: vse tri govorijo, da v Porabju želimo, hočemo, zmoremo. Da se porabski učenci veselo odpravijo s svojo učiteljico Marto na izlet v Slovenijo in na prijateljski šoli kaj povedo po slovensko, da na kulturni prireditvi v Monoštru prisrčno nastopijo po slovensko in da tako samozavestno zaključijo v enem tednu naštudirano in v odlični slovenščini zaigrano pravljico o volku in kozličkih ob koncu piranskih jezikovnih počitnic... Da nas ne ganejo politična kritizerstva samozvanih amaterskih poznavalcev porabskega šolstva, izrečena na naš račun, izrečena na nekakšnem simpoziju (s simpozijem verjetno ni bilo nič narobe, saj so tam nastopili tudi referenti, ki jih cenim, ker so strokovno kompetentni), kjer organizatorji nepoznavalsko vabijo neke bivše nečesa, prodajalce megle, da le-to prodajo še komu. V Porabju pač ne kupujemo... In takim "poznavalcem" ("poznavalcu") sporočamo tisto še vedno aktualno Prešernovo: Le čevlje sodi naj kopitar... V porabskem narodnostnem šolstvu potrebujemo pozitivno podporo matične Slovenije, podporo vseh in vsakega, ki želi, da bi se slovenski jezik slišal še naprej v učilnicah in na hodnikih porabskih šol. Porabci sami ne bodo zmogli.
Teden dni po začetku šole še vedno uradno ne vemo, kaj natančno bo s kadrovsko pomočjo iz Slovenije. So neuradne obljube, da se bodo zadeve pozitivno rešile in tako globoko v sebi verjamem, da se bodo res. Tako na slovenskem šolskem ministrstvu, na sektorju za mednarodno sodelovanje, kot na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so ljudje, za katere verjamem, da razumejo naš položaj, našo stisko in bodo našli rešitev. Dobivam številna sporočila srčnih ljudi, ki jih ne poznam, a jih čutim, in vem ter verjamem, da so v mislih z nami in po svojih močeh želijo pomagati. Hvala vsem.
Tudi porabske šole verjamejo v pozitivno rešitev problemov; odkar je Državna slovenska samouprava prevzela v upravljanje seniško in števanovsko šolo, je zavest o pomembnosti učenja slovenščine tako pri učiteljih kot vodstvih šol toliko večja. In to je trenutek, ki ga je potrebno izkoristiti, čas, ko je slovenska podpora najpomembnejša. Verjemimo!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar