Nisem vedela, da so moji porabski zapisi lahko predmet različnih raziskav, preiskav, insinuacij in še česa, saj jih pišem kot iskrene izpovedi človeka, navadnega državljana, ki po dvajsetih letih službovanja in privatnega bivanja v Porabju pač živi in diha s prostorom in predvsem ljudmi v njem. Prav tako - kot navadna državljanka in ne v imenu nekoga ali nečesa - pišem te strani; da bi se razumelo, da bi se bralo na tak način, če že osrednji slovenski mediji največkrat poročajo o Porabju le takrat, ko se dogaja kaj negativnega, pa še to je velikokrat iztrgano iz kontekstov. Še marsikaj v zvezi s Porabjem zna biti iztrgano iz kontekstov...
Naše nesrečne šolske zgodbe, s katerimi se ukvarjamo v Porabju te dni - pa bi lahko bile z malo vsestranskega razumevanja tako lepe in spokojne kot zgornja fotografija - dobivajo nove, za moje pojme groteskne razsežnosti. Išče se krivce, kdo je komu kaj rekel, namesto da bi se mirno, v dobro slovenskega pouka v porabskih šolah, rešil problem. Problem zaposlitve učiteljice asistentke, ki od 3. septembra v Števanovcih, ker resnično nimajo učitelja, poučuje "na up"... Pred tremi dnevi mi je nekdo iz novinarskih vrst preposlal besedilo pisnega poslanskega vprašanja poslanske skupine SD ministrici Ljudmili Novak in ministru Žigi Turku v zvezi s problematiko poučevanja slovenskega jezika v Porabju. Podpisanemu poslancu sem se zahvalila za to, da je na tak način bil problem javno izpostavljen... In čakala odgovor naslovnikov na njegovo vprašanje. Seveda se nisem pretirano ukvarjala s pomeni, niansami in konotacijami besed...
Danes pa sem doživela neverjetno presenečenje, ko sem izvedela, da se z zadevo ukvarja računsko sodišče, ki je v poslanskem vprašanju bilo malo nespretno izpostavljeno. Za božjo voljo!!!
Spoštovani, gospe in gospodje, na računskem sodišču! Če ste prebrali temeljito moj zapis, sem 30.8. napisala (telefonski pogovor): Menda so neki zapleti... računsko sodišče pravi, da je to nenamensko trošenje denarja iz državnega proračuna... In tako dalje... Nihče ni govoril o kakršnemkoli vašem papirju, odločbi, mnenju, nič na papirju v zvezi s tem primerom ne obstaja z vaše strani. S sogovornikom sva se pogovarjala o več podobnih primerih in zato me je tudi čudila dikcija prvega odstavka poslanskega vprašanja, ki je bila zapisana v trdilni obliki. Če bi gospodje, ki so vprašanje sestavljali, kaj predhodno povprašali - spet menda je bilo le-to zapisano na osnovi mojih zapisov - verjetno ne bi prišlo do teh nerodnih interpretacij. Osnovni problem je potrebno rešiti na šolskem ministrstvu. Pozitivno vzdušje in pripravljenost pomagati, razen tega pa politična volja, so tisti ključi do rešitve, ki ne potrebujejo nekih tretjih krivcev. In računsko sodišče gotovo ni krivec za prav nič, če se o problemu lahko konkretno pogovorimo, razrešijo pa ga tam, kjer se šolski problemi, po mojem prepričanju, rešujejo. In če se gremo besedno pikolovstvo, sem zelo jasno in brez nekih konkretnih trditev zapisala besedico menda, ki pač pomeni domnevo. Le-te pa nimajo odločb...
Srčno upam in želim, da se osnovni nerešen problem ne bi zbanaliziral, zmarginaliziral ali pozornostno preusmeril s svojega bistva. Računsko sodišče globoko spoštujem, z reševanjem porabske šolske problematike pa naj se vsebinsko ukvarjajo tisti, ki so za to poklicani. O pozitivni naklonjenosti reševanja porabske problematike s strani Urada in ljudi s šolskega ministrstva, s katerimi že leta odlično sodelujemo, sem pisala in govorila neštetokrat. Res prosim, da se zadeve ne preusmerijo v napačno smer, ne potrebujemo lova na čarovnice, ampak rešitev.
S hvaležnostjo, vaša blogerka...
Ni komentarjev:
Objavite komentar