Ima Slovenija kakšno realno strategijo v zvezi s Porabjem???

Nobene strategije, nobene realne ideje, nobene zaveze, ničesar!!! O tem razmišljam v teh dneh, ko se v Vladi RS kadruje, ko stranke vladne koalicije kupčkajo brez pameti in morale, ko ugotavljamo, da je minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu lahko ČISTO VSAK!!! Kandidatu sploh ni potrebno vedeti, kdo so Slovenci po svetu in kdo so Slovenci v sosednjih državah, ki jih sicer še vedno imenujejo z neumnim poimenovanjem zamejci. Ko sem gledala posnetek parlamentarnega zaslišanja upokojenskega kandidata, me je res skoraj kap, saj so Slovenci po svetu v njegovem besednjaku tujci, ki naj malo vlagajo v Slovenijo!!! Recimo kot Kitajci s kapitalom ... Na ostro reakcijo nekoga izmed članov komisije se je kandidat sicer terminološko popravil, a so naprej bili pač zamejci po svetu!!! ... Pa še marsikaj bodo in ne bodo ... Predvsem ne bodo ... Urade, ki so jim namenjeni taki kadri, bi preprosto bilo potrebno ukiniti, saj so nenamenski porabniki davkoplačevalskega denarja ... Tudi strankarsko kombinatoriko, ki tako državljane v Sloveniji kot rojake Slovence v sosednjih državah in svetu žali ter ponižuje!!! Kaj se dogaja s slovensko predsednico vlade, ki je ob svojem nastopu funkcije tako zelo obetala??? Če sem se takrat z marsikom kregala in jo branila ter hvalila njen inavguracijski govor, sem danes toliko bolj razočarana, zmedena, jezna ... Še bolj zaničujem strankarsko politiko, še bolj me je sram, da sem - kljub svoji večni skeptičnosti - nasedla ...

Imamo torej ministra, ki ne ve, komu in zaradi česa ministruje. Skrbel bo menda za kontinuiteto na Uradu ... Kontinuiteto - česa? Niča!!! Upala sem, da bo ob sebi imel še dalje vsaj dosedanjega državnega sekretarja, ki se kot raziskovalec vse življenje ukvarja z manjšinami, in pozna področje, čeprav se včasih z njegovimi pogledi nisem strinjala; ker je velikokrat - žal - bil le politik, celo oportunist, in preslišal dejstva, da je za ohranjanje narodnosti najbolj pomemben jezik … Toda - NE!!! Resor pripada upokojencem in oni že vedo, da je vseeno, kdo je državni sekretar - glavno, da je njihov ... Pač vsak, kdor ima malo časa in nič morale ter odgovornosti ... Čisti obup!!! Že doslej smo tisti, ki delamo na narodnostnem področju, velikokrat čutili, kako prekleto sami smo, kako je onim v beli Ljubljani prav vseeno, kaj se dogaja tu, na vzhodni meji slovenstva, daleč od prestolničnih oči in src ... Zdaj vemo, da je res tako!!! O, saj ne rečem - VIP-politične procesije rade prihajajo sem na romanja; malo obljubijo, malo potarnajo, da je tudi v Sloveniji hudo, a že za Srebrnim bregom pozabijo, kje so bili in zakaj ... To je naša realnost. Od lanskega čarovniškega procesa, ki se je na slovenskem konzulatu v Monoštru vodil proti meni (seveda na pobudo avtohtonih funkcionarjev, torej domače "organiziranosti"), se VIP-procesij ne udeležujem več. Škoda je časa in energije ...

Danes je sicer pustni torek, a nisem čisto nič pustovanjsko razpoložena ... O Sloveniji in strategiji do Porabja razmišljam, to pa zame ni pustna tema - za slovensko politiko pač je. Če govorimo o tem, da bodočnost narodnosti temelji na ohranjanju jezika in kulture, bi matična država morala prisluhniti glasovom, ki že leta kričijo po tem, da se pomaga na predšolskem in šolskem področju - ne le s tonami knjig, ampak z dobrimi učitelji!!! Mladi so menda prihodnost skupnosti, mladi, ki naj bi se v vrtcih in šolah naučili slovensko materinščino, ker se je v družinah niso. Toda - kako??? Že dolga leta pripovedujemo, da so porabski pedagoški kadri premalo in velikokrat prešibki v znanju in zavesti in da nujno potrebujemo nekaj učiteljev in vzgojiteljic iz Slovenije!!! Po strokovnih pregledih, ki sem jih opravila v dveh šolah, ugotavljam, da so dobri kadri iz Slovenije usodnega pomena za ohranjanje in razvoj jezika kot tudi pogostejšo javno rabo le-tega. In - kaj imamo v Porabju??? V kaj vlaga sredstva Slovenija?? V zidove in kravice, ki, žal, nikoli ne bodo spregovorile slovensko ... Tudi njihovi lastniki premalo, da bi upravičili radodarnost donatorjev ... Od davna zagovarjam vlaganje v človeške vire. Koliko bi Slovenijo stali letno 3-4 kompetentni učitelji? Tretjino proračuna ene od organizacij, ki jo financira Slovenija!!!

Torej - kaj imamo /nimamo/ v Porabju danes??? Od 1. januarja 2014 nimamo slovenske vzgojiteljice asistentke, ker se je zgoraj omenjeni Urad za Slovence odločil, da se delo le-te financira projektno, kar pomeni, da bi bil njen delodajalec skoraj pol leta brez finančnega vira za njeno plačo!!!! In dosedanja vzgojiteljica je - razumljivo - našla drugo zaposlitev. Pogodba učiteljici asistentki je nekako za določen čas podaljšana. Ja, prav ste prebrali, za določen čas ... Ki je zaenkrat stabilen ... In sanje o še kakšnem stalnem učitelju iz Slovenije??? So sanje ... Ker tam v daljni prestolnici, kjer je pomembno, da si v pravi stranki, se menda ja ne bodo ukvarjali z minornimi problemi izumiranja slovenščine v Porabju ... Tam bodo reševali svet in krizo v Ukrajini ...

Danes jo lahko rešujete, jutri pa - zaboga - se malo spustite na zemljo!!!