V Porabju je vse krasno (če jaz utihnem)

Dragi moji bralci, takole simbolična slikca za uvod. Pranger. Sramotilni steber ali pranger (iz nemško Pranger) je steber, na katerega so predvsem v srednjem veku za kazen privezovali storilce nekaterih sramotnih dejanj in jih izpostavljali javnemu posmehu in sramotenju. Včasih so bili prangerji pogosti in so bili znamenje nižje sodne oblasti. Ohranilo se jih je malo, piše v Wikipediji...

Ker je bil to srednji vek, danes pa smo v 21. stoletju, te metode niso več priročne. Danes imamo številne medije, kjer se lahko razpišemo, kolikor hočemo, ali pa ne... Ker nekateri zapis resnice doživijo kot žalitev! Tudi meni se pravkar dogaja nekaj podobnega...

Čeprav nisem nobena funkcionarka, diplomatka ali političarka, ampak le navadna javna uslužbenka v 38. plačnem razredu (z 8/1-stopnjo izobrazbe), se name in na moja dejanja gleda, kot da sem 24 ur neka VIP-persona, ki ne sme niti pisniti, ne imeti svojega mnenja, ne česarkoli videti ali slišati, kaj šele komentirati... To, da mladi in najmlajši v Porabju ne govorijo več slovensko, so verjetno le moje blodnje... To, da je vsem ljuba šank politika prevladujoči način delovanja, so prav tako moje blodnje... In to, da je organizacija, ki se ima za krovno, le društvo s 100 člani, in torej pokriva le 3,5 % tistih, ki so se na Madžarskem izrekli za Slovence, je tudi moja blodnja... V Porabju je vse krasno!!

Redno spremljam številne medije (Gospodje, ponižno vprašam, a tega tudi ne bi smela?), kakšne zanimivosti mi posredujejo tudi moji fb-prijatelji iz Slovenije, Avstrije, Italije, Amerike, Brazilije, Rusije, Ukrajine... In med številnimi drugimi komentatorji tudi sama poskrbim za kak odziv. Kot običajna državljanka seveda, preko svojih treh privatnih e-naslovov, preko facebooka itd. In neki dan sem komentirala tudi članek na portalu Slovencev v Italiji; nekaj vrstic in konotacija na porabsko žalost... Komentar je nekaj dni bil na moji fb-strani (seveda je še vedno!!), veliko ljudi ga je bralo, nekateri so mi tudi sporočali, kako resnično je, kar sem zapisala... In - tišina. Vsi smo pozabili, svet se je vrtel dalje, z novimi zgodami in prigodami. Vse dokler...

 

Vse dokler nisem dobila za lekturo za časopis Porabje člančiča o sestanku predsednikov osmih organizacij/društev Slovencev iz t. i. zamejstva, združenih pod imenom SLOMAK... Zapis se končuje nekako takole: Rudi Pavšič iz SKGZ je prisotne seznanil s člankom VP, objavljenim na Slomedii, o SKGZ in predsedniku ZSM; soglasno mnenje prisotnih - avtorica je presegla mejo dobrega okusa in pristojnosti, zato bo SLOMAK mnenje o neprimernosti posredoval avtorici in slovenskemu šolskemu ministrstvu... Sodoben pranger torej, za tiste, ki nekaj opazijo in to povedo ali zapišejo, in ne za tiste, ki neprimernosti, ki so jih ti drugi opazili, počnejo! Razumi, če moreš!! Smešno, tragikomično, rumeno, so bile moje prve misli... In sem vprašala urednico: Kaj imajo bralci od tega rumenega dodatka? (Med drugim, odkrila sem dva članka o tem sestanku - nobeden ni imel tega rumenila na koncu, ker objektiven poročevalec ve, da take čenče ne spadajo v resen članek!!!) Rekla mi je, da informacijo o tem, kaj se je dogajalo na sestanku... Žal - je res in ni res!!! Iz takega invalidnega sporočila bralci pač ne morejo izvedeti, kaj je huda VP ušpičila, ampak je člankar vrgel le neužitno kost v smislu "spet je nekaj ušpičila"! Na pranger z njo! Zakaj se to mora pojaviti samo v Porabju, je jasno... Zato, ker rabijo preusmeritev pozornosti na to, kaj nekdo (beri VP) reče o tem, kar ni v redu. Da pa določena dejanja nekaterih res presegajo meje dobrega okusa in pristojnosti že zelo dolgo, pa je nepomembno... Mi bomo dalje s harfami na oblakih, klinc gleda ljudstvo v solzni dolini!

Prvič, gospodje, bodite malo bolj natančni: To ni bil članek, ampak nekajvrstični facebook komentar, med kakšnimi 30 drugimi, ki ga je prinašalec grozne informacije na sestanek iztrgal iz konteksta in prekvalificiral kar v članek na Slomedii! Drugič, meje dobrega okusa so v Porabju že davno presežene, pa ne s facebook komentarji državljanov, ki jim ni vseeno, ampak z dejanji in delovanjem odgovornih za stanje duha in jezika tu na Vzhodu!!! Tretjič, moje pristojnosti??? Seveda! Delam strokovno od pike do vejice, od klicaja do dvopičja, vse, kar imam zapisano v pogodbi o strokovnih nalogah. Strokovno, natančno, korektno - odlično torej! Tako menijo tisti, ki sem jim odgovorna za svoje strokovno delo, in jih imam za kompetentne pri presojanju le-tega... Nobenih pristojnosti kot javna uslužbenka nisem presegla! Ali - sem morda javna uslužbenka, robot, delujoč 24 ur na dan??? Nisem, gospodje, in nikoli ne bom! Četrtič, ljubi bog, saj ste v svoji zanesenosti vse pomešali! Da boste o nečednostih državljanke VP poročali kar šolskemu ministrstvu??? Sancta simplicitas!! A mislite, da sem tako zelo pomembna, da se bo le-to ukvarjalo s tem, kaj počne ena od stotisočih javnih uslužbenk ob desetih zvečer na facebooku??? Gospodje, slovensko šolsko ministrstvo ima ogromno pomembnejšega dela... In, petič, kot državljanka VP imam pravico videti, vedeti, slišati, misliti in povedati!! Ali - mi jo boste vzeli??? Ali bomo šli vse do Severne Koreje? Gospodje, cesar je nepreklicno gol - preberimo spet in spet dobrega starega Andersena!

 

In kot sem zapisala v pismu koordinatorki SLOMAK:

"Spoštovana gospa in gospodje v SLOMAK, če je vaše primarno poslanstvo

branje fb-komentarjev in poglobljena analiza le-teh ter ukrepanje proti

piscem, se Slovencem pred mejo pišejo žalostni prihodnji časi... In bo

ohranjanje edine pomembne svetinje vseh - slovenskega jezika - le še

pobožna želja nas, sanjačev in naivnežev..."

__________________________________________________

 

Ps.: Danes, 20. 3., je ta člančič objavljen kot uvodnik v Porabju in zadnji odstavek precej trapasto spremenjen; ni več govora o pritoževanju na šolsko ministrstvo, ampak se zadeva zaključi takole: "... zato bo SloMaK soglasno izrazil svoje mnenje (soglasnost zahteva nov pravilnik) o neprimernosti objavljenega teksta." ... Razumi, če moreš...