Nič nimam proti Avgustu Pavlu, verjemite mi! To sem dokazala tudi v enem od lanskih zapisov:
http://iskriceizporabja.blogspot.hu/2016/12/avgust-pavel-porabska-ikona-zakaj.html
Spoštujem njegov lik in delo, globoko cenim vse, kar je naredil za povezovanje med slovensko in madžarsko kulturo, njegovo prevajanje slovenskega leposlovja in še marsikaj. Bil je najpomembnejši slovenski znanstvenik na Madžarskem. Slovenski! Prekmurski! Ne pa porabski! ... In tu se začnejo moji pomisleki (ne samo moji!!), začudenja, spraševanja... Zakaj naj bi Pavla tako silno častili Porabski Slovenci??? Na to vprašanje mi doslej ni še nihče argumentirano odgovoril.
Na ponovno vračanje k tej temi me je spodbudil članek Odstiranje manj znanega o Avgustu Pavlu, nekakšen povzetek pogovora na t. i. Vanekovem večeru v murskosoboški knjižnici, objavljen v aktualni številki tednika Porabje. Pisec povzame nekaj predstavljenih "novih" dejstev, ki naj bi demantirala mnenje "poznavalcev", kot zapiše (verjetno sem med temi v narekovaju zapisanimi mišljena tudi jaz), da je Avgust Pavel bil bolj Madžar kot Slovenec. Ne vem, kaj je bilo povedano na tem pogovoru, ker nisem bila tam; imam pred seboj le članek, ki pa me v nobenem primeru ne prepriča, saj ne da odgovora na prav noben moj pomislek. Moje vprašanje je še vedno eno in edino: ZAKAJ NAJ BI BIL AVGUST PAVEL V DANAŠNJEM ČASU PORABSKA IKONA??? Poudarek je na pridevniku PORABSKA! Naj mi nekdo navede vsaj en konkreten razlog.
"Avgust Pavel je bil velik Slovenec na Madžarskem, ki ni nikoli zatajil svoje narodnostne pripadnosti in jezika, kar so mu očitali nekateri proučevalci njegovega življenja," je menda izpostavil Marko Jesenšek z mariborske filozofske fakultete, beremo v članku. Moj prvi pomislek: Kakšna so znanstvena merila za
zatajiti svojo narodnostno pripadnost in jezik?? Ker nisem znanstvenica, ne vem, s kakšnimi vatli se pride do take ugotovitve, zato mi je dovoljeno, da interpretiram to, za moje laične pojme ne prav znanstveno ugotovitev po svoje. Malo širše in v kontekstu mojega zgornjega, večnega vprašanja. Res je, v članku ni nobene omembe Porabja, tako da lahko le predvidevam, da ta vidik ni bil omenjen. Ker pa je članek v porabskem časopisu, je interpretacija zapisanega, predvsem v narodnostno-političnih krogih, lahko zavajajoča. Tretji odstavek članka namreč omenja škofa Jožefa Smeja, ki je v pismu sporočil, da se je kot bogoslovec v Sombotelu s Pavlom, ki je bogoslovce učil slovenščino, veliko pogovarjal o slovenskem jeziku, prekmurskem narečju, o sodelovanju med Slovenci, Madžari, Avstrijci... "S svojo neposredno izkušnjo škof Smej zavrača stališča nekaterih, da je bil Avgust Pavel bolj Madžar kot Slovenec," piše v članku. Iz tega, da se je kot učitelj slovenščine z dijaki pogovarjal o slovenskem jeziku ..., pač težko pridemo do takih ugotovitev. O čem pa naj bi se pogovarjala dijak in učitelj slovenščine? Ampak - ima to kakšno zvezo s Porabjem in tamkajšnjimi Slovenci???
Članek prinaša še nekaj "dokazov", da je "zlahka mogoče zavrniti tiste "poznavalce", ki Avgustu Pavlu očitajo privrženost madžarskemu jeziku in Madžarski." ... Imam nekaj pomislekov in zelo logičnih vprašanj, gospodje poznavalci (brez narekovajev): 1. O Avgustu Pavlu vem verjetno res premalo, a veliko več od marsikoga. Prebrala sem goro člankov (je daleč največkrat obravnavana osebnost vseh časov v časopisu Porabje), strokovnih člankov, zbornikov... V svojem predhodnem blogu na to temo sem se spraševala, kako, zakaj, čemu... naj bi Pavel bil porabska ikona. Zakaj torej Pavla tako zelo povezovati s Porabjem? 2. Moj pogled na tematiko je malo širši, namreč zajema tudi sociolingvistične in psiholingvistične vidike; vem, da je Pavlova žena bila Madžarka. Ampak - zakaj tako velik Slovenec odnese svoj materni jezik v grob, in ga niti malo ne nauči svoje hčerke?? Na tem vprašanju - to je pač moje osebno mnenje - znanstveni dokazi o veličini Pavlovega slovenstva padejo! In ne me prepričevati, da so bili težki časi! Nihče nikoli nikomur ni branil v zavetju svojega doma učiti lastnega otroka materni jezik. Amen. 3. Avgust Pavel in njegov pomen za Porabske Slovence; v času Pavlovega življenja (Sombotel, kjer je živel, je čez 60 kilometrov od Porabja) je Porabje bilo še sorazmerno slovensko, vsaj po prebivalstvu. Res so to bili časi obeh vojn, trianonske razdelitve, madžarizacije... Pavel je Porabje obiskoval kot etnolog... Ne le on, še nekaj raziskovalcev. Torej? Ni čaščenje Avgusta Pavla in povezovanje njegovega lika in dela s Porabjem nekolikanj pretirano? 4. In še zaključek obravnavanega članka: "Bil je zvesti sin ne samo dveh, celo treh narodov." Ta oksimoron (duhovit nesmisel) pa je krona vsega! Biti zvesti sin dveh, treh narodov - kako bi semantično (pomenoslovno) to razložili?? Mene je ta stavek, katerega avtor je eden od Pavlovih madžarskih učencev, vedno spravljal v nejevero, celo v smeh. Ja, izrečen je bil v drugačnem času in drugem kontekstu in zato - takrat, ne danes - verjetno tudi logično razložljiv, sprejemljiv in verodostojen. Danes opletati s temi besedami pa je rahlo smešno. Ali gre spet za lajšanje vesti??
Dragi Porabski Slovenci, razumem, a me žalosti, da vam je v času, ko slovenščini v Porabju bijejo zadnje ure, ko lastnih otrok skorajda niste naučili slovensko in bo slovenska beseda pokopana z vami, Avgust Pavel tako zelo blizu. Po tej plati se lahko identificirate z njim; s človekom, za katerega še vedno trdim - glede na njegovo javno dostopno delo - da je bil veliko bolj Madžar kot Slovenec... Menda mu boste letos na Gornjem Seniku celo postavili spomenik... Zakaj že? Zato, da si boste olajšali lastno vest? Si ne bi na istem mestu veliko bolj zaslužil spomenika zadnji porabski slovenski župnik Janoš Kühar???
Ni komentarjev:
Objavite komentar