sreda, 1. marec 2017

"Bi morali manjšino zaščititi pred samo sabo?"

Tako se je pred nekaj dnevi v časopisu Delo spraševala znana kolumnistka; šlo je sicer za aktualno problematiko koroških Slovencev, ko naj bi v novi deželni ustavi avstrijske Koroške kot uradni deželni jezik izrecno omenili nemščino, ki je že tako ali tako uradni jezik države Avstrije, slovenščine kot drugega deželnega jezika pa ne. A sporočilo zapisa je univerzalno. Ob ogledu TV-oddaje Odmevi v času, ko so predstavniki koroških Slovencev obiskali Ljubljano, sem se nad izjavami nekaterih večnih predstavnikov, konkretno enega, res globoko zamislila. V Odmevih TV SLO (20.2., od približno 16. minute dalje) je bil prispevek o nadaljnjih korakih pri osnutku koroške deželne ustave, sestanku v Ljubljani, na koncu pa pogovor v studiu na to temo. Gosta, minister Žmavc in Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem... Lep čas že govorimo o krivici, ki se v osnutku koroške deželne ustave dela Slovencem, ko se kot edini deželni jezik namerava zapisati nemščina. Seveda vsi mislimo, da je za Slovence na Koroškem to katastrofa, tako rekoč zanikanje njihove prisotnosti. A Sturmov televizijski nastop je bil šok. Verjetno ne samo zame... S tako neznosno lahkostjo, brezskrbnostjo in vehemenco obtoževati slovenske medije, sonarodnjake (konkretno Valentina Inczka) in vse druge širjenja panike in neresnic pa je katastrofa!!! Taki politiki, ki so zgolj mali paži večine, peljejo manjšinske skupnosti v katastrofo. V imenu koga pravzaprav govori ta človek in komu mora biti všeč???
In na koncu še češnja na torti: voditelj je omenil Porabje in žalostno dejstvo, da se ob koncu šolanja z nobenim učencem ne da tekoče pogovarjati slovensko. Šturmov komentar je bil nekako takšen, da je na Koroškem tudi tako, ampak je vedno več vpisa k slovenskemu jeziku. Za znanje jezika pri učencih pa naj poskrbijo učitelji, ki so krivi za slabo didaktiko in pedagogiko. Ne rečem, da delček krivde ni pri učiteljih, ampak kaj tako abotnega res lahko izjavi samo politik, ozkogleden, vase zaverovan, politik, ki so mu merilo številke... Žalostna usoda se piše Slovencem, ne samo na Koroškem... Šole, take, kot so, z vso neučinkovitostjo, so posledica, ne vzrok! Posledica v teh dneh in vsa desetletja slišane in videne narodnostne politike, ki ji, žal, ves čas tiho asistira Slovenija!!! Zakaj? Ker ne zna drugače? Ker ne razume? Ker noče razumeti? Ker so odgovorni za to področje zgolj farsična kvota neke stranke? Ali???
  "Materinščina in neodtujljiva pravica do njene uradne rabe sta temeljna identitetna vez manjšine z narodnostno pripadnostjo. Brez jezika pač ni narodnostne manjšine," je zapisala kolumnistka. A to še vedno drži, gospodje politiki, ali smo ne rosno mlade "jezikoljubke" s svojimi prepričanji malo v zaostanku?
Zadnjih nekaj tednov, ko vztrajno ponavljam mantro, da brez jezika ni manjšine, doživljam prav neverjetne stvari. Zahrbtni napadi preko tretjih oseb, grožnje take in drugačne, celo zahteve mojim nadrejenim po mojem odpoklicu... Kaj pa sem naredila ali rekla narobe? Koga izmed vas, visoki gospodje in gospe, nekaj tako zelo žre, da mora uničiti mene??? Če mu uspe - bo zadoščenje dovolj veliko? Imam pa zadoščenje že zdaj jaz - zadnjih krogel, usmerjenih vame, namreč ne izstreljujejo Porabci, vsaj tisti, s katerimi največ delam, ne... Me pa skrbi razklanost znotraj skupnosti, nesodelovanje, stihijskost v smislu do mojega odhoda v pokoj bo zgodba že zdržala. Ja, tako razmišlja večina ljudi v Porabju. Že dolgo se nihče ne sprašuje o prihodnosti, porabski mladi in najmlajši rod je pomadžarjen.
Velikokrat dobim kakšno prošnjo za pomoč pri razjasnitvi kakšnih zadev v zvezi s Porabjem. "Veste, vi pa govorite in pišete zelo drugače od narodnostnih politikov, kulturnikov in še kakšnih funkcionarjev; oni že desetletja razlagajo, da je nekaj malega sicer še za postoriti, ampak v bistvu je skupnost v redu, vsi se trudijo za ohranjanje jezika, le slovenski mediji premalo pišejo o njihovih uspehih, pa  v Ljubljani so daleč in ne vidijo do Porabja.... Zakaj pa vi vidite vse drugače?" Včasih sem jim na dolgo in široko odgovarjala, utemeljevala, danes nič več... Zanimiva so tudi novinarska vprašanja: S kom naj posnamem pogovor o skrbi za javno rabo slovenščine v Porabju? V kateri porabski družini se še govori slovensko? Svetujte mi, kdo izmed mladih porabskih intelektualcev bi spregovoril za naš medij? Kateri učitelj je steber slovenstva v Porabju? ... In še bi lahko naštevala vprašanja, ki spadajo v znanstveno fantastiko, ne pa v narodnostni vsakdan.
Vsake toliko časa se dogajajo poskusi, da se zamejskim Slovencem kaj jemlje; na Koroškem jezik iz ustave, v Porabju, na monoštrski gimnaziji, pa slovenščini status narodnostne materinščine in še veliko drobnih, a pomembnih stvari, ki nas pravzaprav sploh več ne presenečajo. Gotovo pa nas morajo ne le presenetiti, celo zgroziti (!) na eni strani javna izjava predstavnika koroške Zveze slovenskih organizacij, da so najnovejše zaplete glede izostanka slovenščine iz koroške ustave zagrešili slovenski mediji, saj teh težav sploh ni in jih ni bilo! In na drugi strani krčenje statusa slovenskega jezika v monoštrski gimnaziji, ki menda ni v pristojnosti slovenske narodnostne politike, le-ta pa se s tem ne ukvarja... Ampak to ni dovolj atraktivna tema za slovenske medije.
Svoj zapis pa bom sklenila kar s citatom Delove kolumnistke Ženje Leiler: "Če smo se že navadili na precejšnjo neučinkovitost in servilnost slovenske diplomacije (tudi) glede manjšinskih vprašanj, pa je takšno stališče predstavnika manjšine, milo rečeno, zelo nenavadno. Čigave interese pravzaprav zastopa? Če Slovenci na avstrijskem Koroškem v osnutku nove deželne ustave namreč ne vidijo niti najmanjše grožnje prihodnosti materinščine kot drugega uradnega jezika dežele, s tem pa tudi svojemu statusu varovane narodnostne manjšine, zakaj bi jo potem videla matična država? Ali pa to pomeni, da bi morali najprej zaščititi predvsem slovensko manjšino pred samo sabo?" Ob globokem premisleku lahko ugotovimo, da bi manjšino/narodnostno skupnost, ne le na Koroškem, res bilo potrebno zaščititi pred njenimi (vsaj nekaterimi) izvoljenimi (kaj že to pomeni) in samooklicanimi predstavniki...

Ni komentarjev:

Objavite komentar