Kakšna neumnost, bi rekel moj sin... Šola nikomur ni draga, razen zate, ki kupiš knjige in šolske potrebščine; pa tudi dan ni bil dober, saj je od jutra do večera lilo... Ampak - zvečer je moj Samuel vseeno izrekel nekaj pozitivnih stavkov na račun ponovnega začetka šolskega leta: Veš, mami, saj ni bilo tako slabo... Po dveh mesecih sem srečal prijateljčke, malo smo se hecali, pohvalil sem se, da imam končno tudi jaz svoj računalnik, da sem bil tri tedne na morju... Tudi učitelji so bili dobre volje... Veš, malo sem že pogrešal šolo... Pa zdaj na gimnaziji nismo več najmanjši, saj smo že šestošolci! (To je 6. razred OŠ oziroma 2. razred 8-letne gimnazije.)
Ta sončna fotografija je z lanskoletnega začetka šolskega leta na gornjeseniški šoli. Tudi letos sem se prvi šolski dan odpravila tja... (Brez fotoaparata, ker sivina in dež nista moji priljubljeni foto-temi.) Imajo pet prvošolcev, do osmega razreda skupno 69 učencev. Je med njimi vsaj eden, s katerim bi lahko spregovorila več kot tri stavke v slovenščini? Takega ni. Žal, tudi v 7. in 8. razredu ne... Kljub stotinam ur slovenskega jezika, kljub številnim "slovenskim" dejavnostim, kljub... Na - samo mojo - žalost... Velika večina teh otrok ima slovenske korenine, dedke in babice, ki že svojih otrok, staršev teh šolarjev, niso naučili slovensko, tisti, ki so jih, pa - kot sami pravijo - s svojo slovenščino niso imeli kaj početi... Avstrija jim je ponujala delo, Slovenija pa obljube. To se dogaja še danes, s to razliko, da je z avstrijske strani še vedno isto, o Sloveniji in njeni vlogi v zamejstvu pa je že nekaj časa znano le to, da nič ni znano. Zmeda, nekompetentneži in privilegiranci... To so najpogosteje slišane besede... Slovenija, nekoč tako opevana matična država, je od Porabja in njegovih dejanskih potreb vedno dalje...
Tudi DOŠ Števanovci sem obiskala na prvi šolski dan; 51 učencev bo od 1. do 8. razreda, od tega 6 prvošolcev... Slovenščina po 5 ur tedensko za vse učence, pa dvojezične ure in "slovenske" dejavnosti... In še nova učiteljica za športno vzgojo, ki na moje veselje menda kar v redu govori slovensko, saj je kot nogometašica igrala v znanem klubu v Sloveniji... Pa slovenska učiteljica Metka, vsak dan z njimi... In učenci? No, z Vanesszo in Viktorio se še nekaj stavkov da spregovoriti slovensko, tudi z Marcijem, če je razpoložen, pa učenci učiteljice Metke se še tudi malo spomnijo... Tu pa se seznam popolnoma konča in nastopi slovenski mrk... Popolni...
So se pa na prvi septembrski dan veselili malčki porabskih narodnostnih vrtcev, še bolj pa njihove vzgojiteljice, saj sem jim predstavljala novo strokovno pomoč iz Slovenije - vzgojiteljico asistentko Andrejo, ki bo po en dan v tednu prisotna v vsakem vrtcu; izbrali so jo v partnerskem vrtcu Kuzma, to prepotrebno dejavnost pa financira Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po reakcijah vzgojiteljic sodeč je ta strokovna pomoč izjemno dobrodošla, naši mladi kolegici pa se bo potrebno zelo zelo potruditi, saj od približno 80 malčkov, ki se v petih narodnostnih vrtcih v Porabju učijo slovenščino,
niti eden ni prinesel od doma niti ene slovenske besede. Slišite, politiki, diplomati, kulturniki??? Kolegica Andreja, vso srečo, pozitivno energijo in vztrajnost ti želim!!!
Novo šolsko leto... Pisano kot večerno nebo nad Monoštrom... Polno vprašajev, klicajev in nedokončanih stavkov... Učitelji v šolah seveda ne morejo postoriti vsega namesto staršev... Lahko pa temeljito, vztrajno in natančno opravijo svoje delo... In opustijo jamranje, kako je vse težko in nemogoče... Ter več, bolje in bolj vztrajno govorijo z učenci slovensko... To pa bi v dvojezičnih narodnostnih šolah morala biti zahteva!!! S strani vodstev in vzdrževalca... Če se nam že vedno bolj odmikajo besede odgovornost, etika, lojalnost in zavest... Vse dobro v novem šolskem letu prav vsem, skupaj s Cicibanovim in Cicidojevim Modrim medvedkom!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar