Je po novem pridevnik "slovenski" v Porabju nezaželen??

"Teh kolumn nisem pisal za strinjanje, marveč za razmišljanje. Če bi pričakoval hvalo in položaje, potem bi pisal o neverjetni poštenosti in delavnosti slovenskega naroda. Jasno mi je bilo, da se podajam na spolzek teren, ker me je pač resnično zanimalo, kako funkcioniramo; zanimala me je resnica, ne demagogija. In kot je znano iz psihologije, ko človeka dregnete v vzrok njegovega simptoma, reagira z agresijo." (Miha Mazzini)... S tem citatom se lahko popolnoma poistovetim; tudi moji blogi so pisani za razmišljanje in zavedanje... A razmišljajo, se zavedajo in težijo k spremembam le pametni in trezni ljudje... Ostali napadajo, zmerjajo, iščejo krivce v vseh drugih, le v sebi ne... To je porabski vsakdan...

Koliko je v Porabju še Slovencev - tu mislim tiste, malo ali mnogo mlajše od mene - ki jim je vsaj atomček do ohranjanja slovenskega jezika v skupnosti??? ... Da so taka vprašanja retorične narave, sem dobila potrditev v teh dneh... Takih je le za vzorec... Mladi so pred kratkim ustanovili "Društvo porabske mladine". Za tiste, ki pridevnik "porabski" enačite s pridevnikom "slovenski", moram dati popravek. Pomota!!! Gledam namreč fotografije prvega društvenega dogodka; na njih je največ takih članov, ki so Slovenci le še po Adamu in Evi; in ne znajo - razen nekaj fraz - nič slovensko... Razmišljam, tuhtam - kje so mladi, recimo z Gornjega Senika, ki še nekako govorijo slovensko? Zakaj niso v društvu?? Malo se pozanimam... Ah, saj v tem društvu ne govorijo slovensko, mi je bilo rečeno... In na novi fb-strani, kjer je najprej madžarsko poimenovanje društva, šele nato slovensko, tudi besedilo k fotografijam je najprej madžarsko, šele potem slovensko, komentiram fotke v smislu, da mi v nazivu društva manjka pridevnik "slovenski"... Čez nekaj ur je bil moj komentar izbrisan... Zakaj??? Je po novem pridevnik "slovenski" v Porabju nezaželen? Brisanje pač pove, da bi se to društvo moralo imenovati, recimo Multikulturno društvo porabske madžarsko govoreče mladine... Točno tako! Toda - zakaj bi potem njegovo dejavnost financiral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu??? In tisti, ki ste se na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru raznežili ob lepih besedah porabske mladenke, ste pač bili pretentani. Mladenka je predsednica društva, v katerem se govori madžarsko in briše komentarje, kjer jo neka gospa tečnoba spomni, da bi njeno društvo bilo smiselno, če bi v svojem nazivu imelo pridevnik "slovenski"... (Seveda ne le v nazivu, tudi dejavnosti naj bi podpirale ohranjanje govorjenega slovenskega jezika in utrjevale jezikovno zavest pri mladih, saj bi bilo edino normalno, da so člani tega društva le Slovenci! O tem seveda fantaziram jaz, pa naivneži na Uradu, ki spodbuja delo mladih SLOVENCEV, če sem prav obveščena...) Zgodbe pa tu še ni konec. Pika na i sledi...

 Pod omenjenimi fotografijami se je pojavil še en komentar mojega fb-prijatelja, Slovenca z zahodne meje slovenstva, ki je tudi rahlo pikro izrazil svoje mnenje o multikulti zamejskih druženjih, ki vodijo Slovence k potujčenju... Gospodična predsednica ga ni izbrisala, ampak prav smešno odgovorila, da nima pravice komentirati, saj še ni bil v Porabju, ker ga ona ne pozna. Pa še zabrusila mu je, da je nesramen: "Zelo grdo se obnašate, saj nas sodite na podlagi enega zapiska, ki ga je zapisala gospa, ki bi se lahko sama ukvarjala s svojim področjem!"  Sancta simplicitas! Tragikomedija pač, a vseeno bolje, kot to, kar se je zgodilo mojemu, silno nedolžnemu komentarju. Napisala sem novega, veliko bolj temeljitega, ki je ta trenutek še tam. Ljubi bog, tečna gospa je v Porabju že dalj časa, kot je nekultivirana gospodičnica na svetu! In se ves čas ukvarja s svojim področjem, a, na njeno žalost, res sama! Bela vrana med črnimi - neuspeh zagotovljen! In še en komentar je tam - hvala, prijateljica, tudi dobra poznavalka razmer... Ampak...

Višnja na torti se je pojavila naslednji dan. Gospodičnica Martina, njena sestrica in mama so rešile neljubi problem po nojevsko: blokirale so me na facebooku in zdaj zanje problema ni več! Življenje je dalje lepo, enostavno in brez čigavih koli očitkov - in samo v madžarščini! Tako se to dela, dame! Zakaj bi morale na svojih časovnicah gledati neko slovenščino in se počutiti malenkost krive, ker je same v medsebojni komunikaciji ne uporabljate... Pa tako sem verjela, da se omenjenim damam nenehno dogajajo krivice apokaliptičnih razsežnosti!!! In tako lepo sem pisala o njih, jih podpirala in dajala lastne roke v ogenj zanje... Uf, saj me je nekajkrat grdo opeklo... Ta izkušnja, upam, je epitaf moji naivnosti... 

Vem, da ne bom odnehala! Trdno sem prepričana, da je edina možnost narodovega preživetja ohranitev živega jezika. Za vsaj drobne kamenčke v neskončnem mozaiku se bom borila dalje, saj lahko dam le to, kar imam: znanje, zgled, spodbudo in vero! Vse drugo je v vaših rokah...