Fotografija s prvega šolskega dneva na monoštrski gimnaziji... Svečano, resno, nekaj novega zame kot ponosno mamo petošolca; kravate z emblemom šole so za praznične dni obvezne. Zelo posebno... Naslov mojega tokratnega razmišljanja je zgolj logično nadaljevanje predhodnega, namreč - priboriti slovenščini vsaj malo enakopravnosti in ugleda... Torej - tudi na monoštrski gimnaziji!!!! A ga nima? - bodo vprašali politiki s te in one strani meje in še malo od daleč. Ne, gospodje, nima ga. Slovenščina ima status predmeta, ki se ga ni potrebno učiti in dobiš petko (pa še smučaš in greš na morje zastonj), torej kamor se dijaki vpišejo, ker se jim ne da učiti nemščine. Poudarek je na UČITI!!! ... Nemščina je težka, dosti se je potrebno učiti, uspeh pa ni zagotovljen kar sam po sebi... Učitelji pri nemščini zahtevajo znanje, tudi sami ga imajo, so izobraženi, strogi in dosledni in spoštujejo svoj predmet... Pridni dijaki, ki se nemščino resno učijo, gredo celo študirat v Avstrijo in so uspešni... A - slovenščina ni težka?? Je, a ne na gimnaziji v Monoštru!!! Koliko pa se ne-težke slovenščine dijaki naučijo? Nič!! In manj od nič!!!
Uradno vpisanih dijakov k slovenščini v tekočem šolskem letu od 5. do 12. razreda je 19, od tega 6 v 5. razredu, 13 pa v višjih letnikih. Kako 13??? Številka me je hudo presenetila, saj se je avgusta govorilo še o sedmih dijakih. Kako so jih pridelali še 6, me je zanimalo. "Veste, oni so sicer v višjih razredih, so pa prišli k slovenščini, ker se nočejo učiti nemščine, je prezahtevno..." - mi je z neznosno lahkostjo pripovedovala pred nekaj dnevi Prijazna in Domača učiteljica slovenščine... Bila sem tako šokirana, da sem potrebovala nekaj časa, da sem odreagirala: "In vam se zdi to normalno??? Tako zelo vas lahko izkoriščajo? Tako podlo zapravljate slovenščini ugled? Tako se vsi skupaj norčujete iz lastne materinščine???..." ... Ah, tudi nekaj grdih sem rekla, a ona je samo debelo gledala in ji prav nič ni bilo jasno... Zanjo in za "organiziranost", kot bi rekli moji prijatelji za zahodno slovensko mejo, in za podpornike z vseh vetrov je to nekaj najbolj normalnega, da se dijaki, ki bi radi nekaj ur pouka vedrili, kljub vsemu pa imeli kakšno petko brez truda, vpišejo k slovenščini. S tem sicer šola krši kar nekaj zakonov, a komu to mar!!! Narodnostno slovenščino bi namreč lahko obiskovali samo tisti dijaki, ki hodijo k temu pouku od 1. razreda osnovne šole in so po narodnosti Slovenci. Ampak - potem bi gospa lahko pozabila na izi službo... (K narodnostni nemščini se namreč ne moreš vpisati v višje letnike brez predhodnega znanja in opravljenih razrednih izpitov; k slovenščini se lahko kdajkoli!!! Brez izpitov in predznanja!)
Kdo zapravlja enakopravnost in ugled slovenščini na gimnaziji v Monoštru??? Gotovo ne madžarsko vodstvo šole, ki zaradi neznanja slovenščine nima pojma, kaj se dogaja... Gotovo ne dijaki, ki pač izkoristijo, kar se jim ponuja... In gotovo ne madžarska država, ki omogoča - letos prvič - da se recimo t. i. narodnostni učenci 5. razreda - 1. razreda 8-letne gimnazije - učijo tedensko 6 ur slovenščine in le 4 ure madžarščine! In če vse te ure damo v kontekst Prijazne in Domače učiteljice, nas lahko kap... Ali rečemo, da otrokom, katerih starši pričakujejo (pričakujemo) znanje, dajemo 6 ur v urniku tedensko počitka oziroma da smo jih grdo zaj..... Da smo jim vzeli te ure, v katerih bi lahko počeli kaj pametnega... Moj bes in gnev je še hujši, ker ga izlivam kot mama petošolca, ki je padel v to godljo... Ne bi o podrobnostih, to bom prihranila za drugič... (ali za pristojne na vrhu...) Ko sem dojela resnost položaja in indiferentnost odgovornih, sem vedela, da moram ta požar vsaj poskusiti gasiti! Kako je pri slovenščini? ... "Mami, ne bi o tem. Beda..." - je bil kratek moj sin...
Naša učiteljica asistentka k vsaki uri slovenščine vsaj v 5. razred! In je šla. In še vedno hodi, pa ne asistirat, ampak učit. Garat! Nadoknadit zgubljeno, saj je to glede znanja slovenščine najbolj zavožen razred v Porabju!... Gre pa za skoraj same odlične učence, kar je še večja tragedija!!! ... Aha - kaj med tem časom, ko asistentka poučuje, dela P+D? Nič. Počiva v zadnji klopi. Je to normalno? Ni!!! In zame nikoli ne bo! Za nikogar, ki ima v glavi vsaj malo zdrave pameti... Za nikogar, ki ima vsaj malo občutka za moralnost in etičnost... Če nečesa ne obvladaš, počni kaj drugega!!! Kdaj bo to prišlo v zavest tudi komu v Porabju??? Do kdaj bo slovenščina na gimnaziji predmet, kjer imajo brez učenja vsi petke??? Ugled?? Ne, farsa... Rešitev za ugled slovenščine na gimnaziji v Monoštru je samo ena: sposoben - strokovno in didaktično kompetenten, odločen, dosleden, predvsem pa narodnostno zaveden - učitelj slovenščine!!! A kje ga vzeti? Tisti porabski učitelji, ki so dobri, imajo že sedaj preveč dela, in jih poučevanje na gimnaziji ne mika. Torej? Edina normalna rešitev je učitelj iz Slovenije!!! To, o čemer govorim že lep čas, a nihče noče slišati... Hočemo slovenščini na monoštrski gimnaziji priboriti vsaj malo ugleda in veljave??? Gospodje, čas je, da od sestankov, simpozijev, konferenc in kar je še takega balasta preidete na konkretno reševanje problema. Zdaj in tukaj!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar