Vedno bolj mi je všeč nova madžarska zakonodaja v zvezi z narodnostnim šolstvom v državi, ki končno reče bobu bob in ne fižol s posebnimi potrebami. Svojih šol seveda nima vseh 13 priznanih manjšin, ampak kakšna polovica od le-teh, med njimi tudi Slovenci. Res slovenski oziroma taki, kjer je slovenščina enakovreden jezik dominantni madžarščini, naj bi bili dvojezični šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih, Monošter pa je poglavje zase. Kljub številčno močni slovenski skupnosti v mestu obiskuje slovenščino kot predmet na osnovni šoli le peščica otrok. Zakaj? Zato, ker se z osnovnošolsko slovenščino v Monoštru, na primer z motiviranjem staršev za vpis otrok k temu pouku, nihče (več) ne ukvarja. Kdo pa naj bi se? Verjetno slovenski organizaciji... Zakaj pa se ne? Ja, treba ju bo vprašati... Pa je slovenščina na dvojezičnih šolah res enakovreden jezik madžarščini? Ne se hecat!!!
Zakaj mi je všeč nova madžarska šolska zakonodaja? Zelo jasno - končno - opredeljuje, da v narodnostnih dvojezičnih šolah lahko poučujejo le učitelji, ki obvladajo oba jezika, vsaj na ravni izpita srednje stopnje. (V Sloveniji je to standard že več kot pol stoletja in prav je tako.) Če tega pogoja še ne izpolnjujejo, ga bodo morali čez leto in pol, če ne, je konec z njihovo službo. Ker pa je učiteljski poklic na Madžarskem še vedno med tistimi v številčnih presežkih, se ni bati za pomanjkanje. In če pogledamo v porabske šolske zbornice - groza! Slovenščina je jezik, s katerim se je svoje vrtičkarstvo desetletja šlo povsod nekaj učiteljev, ki so poučevali slovenščino in še kakšno malenkost; kot jezik komunikacije se - zaradi vljudnosti do madžarskih učiteljev, ki jim ni niti slučajno prišlo na misel, da bi se kaj malega naučili slovensko - ni uporabljala, in tako se je v vse pore šolskega življenja naselila le madžarščina. Dvojezična šola je bila pogoj za ohranitev obeh porabskih šol, a kaj storiti z učitelji, ki jih slovenščina nikoli ni posebej zanimala? Sta vodstvi šol storili karkoli, da bi jih? Nista. Kaj pa dvojezični pouk? Spet lahko govorimo o kakšnem osamljenem primeru učitelja ali učiteljice, ki se na tem področju malo trudi. Vse drugo je stvar papirjev, kljukic, lobistov in prijateljskih krogov, vsega, kar pripomore k dobri prodaji megle... Resnega dvojezičnega pouka pač ni in ga nikoli ni bilo, verjetno pa ga tudi ne bo. A zakonodaja je neizprosna, zato se bo madžarskim učiteljem končno!!! potrebno lotiti slovenščine, čeprav, vsaj nekateri, menda še ne vedo in si ne predstavljajo, čemu bo pri njihovem delu ta nebodijetreba reč služila... Ja, včasih jim vsem skupaj zelo nazorno razlagam, čemu, a njihove ravnateljice običajno moje besede zelo opilijo, zgladijo in premažejo z nežnim premazom, da zgubijo vso ostrino in naboj...
Tudi trenutno se dogaja nekaj podobnega; organiziral se je 250-urni tečaj slovenščine, toda - to je grozno! Preveč zamudno in drago, iščimo hitre rešitve. Kot učenci v razredih. Pa se čudimo... In kdo išče te rešitve? Slovenski ravnateljici! Ni hitrih rešitev, dragi moji, ne za šole, ne za učitelje, ki zaradi zakona potrebujejo papirje, poučevanje v dveh jezikih pa je tako ali tako le pobožna želja nepoboljšljivih optimistov, ne za učence, ki ne bodo imeli od bodočega "dvojezičnega" učitelja z ali brez čisto nič. Če se bodo šole lotevale problema s kalkulacijami, sprenevedanji, iskanji najboljših (beri brezplačnih in najkrajših) ponudnikov tečajev, bo zadeva izgubila še tisto malo verodostojnosti in dostojanstva, ki naj bi ju imela. Glede na odnos slovenskih vodstev šol do slovenščine pa od madžarskih učiteljev nimamo absolutno kaj pozitivnega pričakovati. Pravzaprav so nekateri izmed njih imeli voljo in željo po učenju slovenščine, dokler se zgodba ni začela megliti, manipulirati, sprevračati v svoje nasprotje... Danes smo v popolni temi... A ne bomo dolgo. Klobčič se bo kmalu začel razpletati in vpleteni bodo morali zreti slepeči resnici v oči... Ta zgodba je še en dokaz o tem, kako zelo podcenjujejo slovenščino in znanje le-te v pedagoških krogih prav Slovenci! Kako zelo je slovenščina v šolah ogrožena zaradi njih in ne zaradi madžarskih učiteljev ali zakonodaje.
Verjamem, da ob drugačnem odnosu vodstev šol do slovenščine ne bi bilo problemov, s katerimi se soočamo dan za dnem... Dejstvo, da je znanje manjšinskega jezika v manjšinski šoli obvezno, je vaš temeljni zakon!!! Ni obvodov in obvozov in zardevanja in nerodnega nasmihanja!! To je tako in to bo jezik in skupnost ohranilo. In če bi bili dosledni in vztrajni Slovenci sami, se ne bi na tem mestu pisale take krute zgodbe... Niso problem madžarski učitelji, verjemite!!! Slovenščina pa - kljub vsem možnostim in priložnostim, ob slovenski podpori - umira... Res ne vidite???
Ni komentarjev:
Objavite komentar