Slovenija je/bo res duhovna domovina vseh Slovencev???
Že nekaj večerov se ukvarjam s pripravo referata, ki ga bom imela na omenjeno temo čez dva dni; ampak naslovna vprašalna poved je tam zapisana vzklično ali velelno, ni povsem jasno. No, kar se Slovencev za mejo tiče, to gotovo ne bo držalo. Za Porabce pa stoodstotno ne... Dvajset let samostojne Slovenije, v katero sem najiskreneje verjela, izzveneva v čudno mešanico pelina, kaosa, neizpolnjenih obljub, osovražene vlade in parlamenta z nekaj primerki poslancev s ponarejenimi diplomami, s korupcijo, mafijskimi posli, sodstvom, ki to ni, z anarhijo, protesti, zmedo... Kdo v tej godlji, imenovani država Slovenija, ima še kaj kredibilnosti, časti in odgovornosti? Ne poznam ga, junaka, ki bi to premogel... In jaz naj razmišljam o Sloveniji kot duhovni domovini vseh Slovencev... ?! In Porabci naj razmišljajo o Sloveniji kot duhovni domovini vseh Slovencev...?!?
Moji Porabci so zaskrbljeni, jaz prav tako; vedo, da sta za obstoj in preživetje vsakega naroda najbolj pomembna jezik in kultura in da je lepši in prijaznejši svet odvisen od nas vseh, od slovenš'čne cele, po Prešernu... Tudi od Porabskih Slovencev... ki jih prav nič ne zanima, ker se nikoli niso politično opredeljevali ali strankarsko uvrščali, katera slovenska resnica, desna ali leva, rdeča ali črna, je prava... ki jih ne zanima, kdo v Sloveniji je za kaj bolj zaslužen... in jih ne zanimajo postulati 19. stoletja o narodovi omiki in zgodovinskih vrednotah, pa tista Cankarjeva, kdo je narod in kdo ljudstvo; prav tako jih ne zanima, kdaj smo postali/nastali narod - ali v času NOB ali v času zgodovinsko dokazane naselitve... In - gospodje - kaj pomeni, da Slovenija v evropskem smislu še vedno ni nacionalna država? Tega res ne razumem... Sicer pa Slovencev v Porabju in tudi mene to gotovo ne zanima... Ker sem menila, da sem nepoučena, in veleumnih trditev o Sloveniji, ki še vedno ni nacionalna država, ne razumem, sem se malo razgledala po literaturi: splošno izobraževalni, sociološki, politološki... in ugotovila, da verjetno tisti, ki take trditve zapisujejo v 21. stoletju, razumejo še manj... Zdaj sem pomirjena... V mislih pa se pridružujem tistim, ki pišejo, da je razglabljati o nacionalni državi danes anahronizem... Posebej če pomislimo, kako zvesto in dosledno kimamo - tudi na škodo nacionalne države - evropski nadnacionalni integraciji...
Veste, kaj je za Slovence v Porabju, ta usodno pomemben branik slovenstva na skrajnem severovzhodu naše jezikovne in etnične meje, pomembno? Ne veste, ker potem ne bi razglabljali o abstraktnih pomembnostih, ki jih že od davna v Ljubljani pripisujete zamejskim/predmejskim (po Miranu Košuti) Slovencem. Tudi tone knjig, ki jih kakšna založba - zaradi pomanjkanja prostora v skladišču - odpiše in podari Slovencem za mejo, ne bodo ohranile jezika, kulture, slovenske duše...
Ta drobčkan porabski trikotnik in ljudje, moji Porabci, v njem potrebujejo malo drugačno skrb in pozornost matice; kakšno skromno gospodarsko osnovo, slovenski kruh in sokove slovenske besede, da bodo začutili, da vemo, da so pomembni... Knjige na policah šolskih knjižnic, podstrešij in skladišč jih ne bodo rešile, na veliko žalost darovalcev... Nekaj dobrih dodatnih učiteljev slovenščine, zavzetih govorcev in zaljubljencev v slovenstvo pa je že nekaj drugega! Ja, slovenščino moramo prinašati Porabcem ljudje, ne papir. No, da ne bom razumljena narobe: ljubim knjige, predvsem slovenske, in bi bila zelo srečna, če bi jih tudi vsi Porabci. In ker ni tako, jim je potrebno dati to, kar trenutno najbolj potrebujejo: učitelje, posredovalce žive slovenske besede! In nekaj sredstev za nakup ribiških palic... Ne rib... Saj znajo... In - je Slovenija res duhovna domovina vseh Slovencev??? Še ne. Morala se bo - za svojo verodostojnost - zelo zelo potruditi...
Ni komentarjev:
Objavite komentar