nedelja, 09. december 2012

Porabska zimska tihožitja


Pa jo imamo! Prav tako zimo z belino in modrino in mrazom. Pravzaprav je ne maram preveč, ker mi neočiščene porabske ceste podaljšajo pot za nekaj deset kilometrov - namesto po porabskem snegu in ledu potujem iz Monoštra v Slovenijo čez Avstrijo. Tako na slovenski kot avstrijski strani pa se - zaenkrat - recesija na cestah ne pozna...

V zgodbi o jesenskih tihožitjih sem ostala dolžna 3. del - ker ga pač ni bilo. Danes ga lahko uvrstim na prvo mesto med zimska tihožitja! Mislim na nadaljevanko o učiteljici asistentki in plačilu za njeno delo. Končno, bi rekla. Miklavž je na njen bančni račun prinesel prav na svoj godovni dan plačilo za minule 3 mesece, tudi za december bo - takrat že Božiček. In kaj bo po teh štirih mesecih, za katere je sredstva zagotovil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu? To pa je naslednji del nadaljevanke. Pogovori in dogovori tečejo, nekako verjamem, da bo zadeva rešena. Za eno učiteljico, a mi v Porabju krvavo potrebujemo dve! Iz vseh razlogov, ki sem jih zapisala pred kratkim in še številnih drugih, prav tako usodno pomembnih...


... Zato, da bodo Fani, Cintia in Ester - rožice na fotografiji - in še mnogo takih in podobnih imeli ustrezen pouk slovenščine in se kaj naučili... Zato, da bo slovenščina v porabskih šolah jezik, ki ga bodo starši izbrali kot dobro priložnost za svoje otroke... Zato, da se bo slovenščina ohranjala kot jezik, ki se ga da naučiti, govoriti in z njim kaj pametnega v življenju početi; in da se vsem slovenskim učencem da priložnost, da se zavedo svojih korenin, če so jih že starši in stari starši prikrajšali za zgodnje učenje slovenščine v družinskem krogu...


Drugo zimsko tihožitje je prav gotovo vesela novica, da je madžarsko šolsko ministrstvo nakazalo manjkajoča denarna sredstva za letošnje leto za dvojezični šoli, ki sta v upravljanju Državne slovenske samouprave. Vsaj zaenkrat smo si oddahnili, potem pa vodstvo organizacije, poleg neštetih drugih obveznosti, čaka boj za ureditev finančnih obveznosti v prihodnje. Na koncu se po navadi vse uredi, a pot je vedno zelo težka in negotova. Na zgornji fotografiji je učilnica 4. razreda na gornjeseniški šoli, lepa in sodobna, ena od štirih, ki smo jih v preteklih letih opremili s pomočjo slovenskega šolskega ministrstva, za kar so na šoli zelo hvaležni, saj občina, ki je do nedavna bila vzdrževalka šole, tega ne bi zmogla. Porabski učitelji bodo torej mirno lahko pričakali Božička... Tudi učenci, ki skupaj z njimi pripravljajo božične prireditve in pridno krasijo svoje šole...


Le dobre tri tedne, bogate in naporne, nam je ostalo do konca leta... Snežni pogled na Števanovce je prav romantičen... In kaj nam bo prineslo leto, ki se končuje na številko 13???

Ni komentarjev:

Objavite komentar