Gleda vas Viktor Orban, predsednik madžarske vlade, vsakodnevno z vseh naslovnic osrednjih časopisov, s televizijskih ekranov, od vsepovsod; in vas prepričuje, da je Evropa nepravična do Madžarske in Madžarov, ki so se tisočletje borili za svoj obstoj, tudi zdaj se borijo in bodo krivični Evropi in vsemu svetu dokazali, da imajo prav... Da imajo mogočno državo, grajeno na temeljih krščanstva, z visoko kulturo, zgodovino, tradicijo. Sicer so v krizi, ker jih je vanjo potegnila ta Evropa. In oni, ponosni Madžari, se bodo iz te krize izvlekli sami. Pravzaprav jih bo na zgornji svet popeljala premierjeva stranka FIDESZ, ki ima več kot dvotretjinsko večino v parlamentu in odloča o čisto vsem. Spremenila je ustavo, vso temeljno zakonodajo, prerešetala institucije in se utrdila na oblasti. Ima prav vse, tudi svoje urade po županijah in okrajih, politične, šolske, nekakšno vzporedno oblast vladajoče stranke... Javnomnenjska podpora Orbanovi vladi je sicer zelo nizka, a kaj bi to; oblast je slast, je obsedenost z močjo - kdo se bo oziral na neko ljudstvo??? Opozicije praktično ni oziroma se pobira zelo počasi, tu in tam kakšen bivši ali sedanji vodja kaj pove, malo potoži, pojoka, pokritizira, a koga to zanima? (Madona, a jaz to res pišem o madžarski stvarnosti - tam od tropičja naprej??? Ni to Slovenija???????????????????)
Medijska zakonodaja skoraj prepoveduje kritično pisanje o aktualni oblasti, s šolskimi vsebinami se manipulira od davna. Otroke se vzgaja v silnem domoljubju, pravzaprav nacionalizmu (v Sloveniji vsaj desetina tega ne bi škodila!). In če je velika večina Madžarov proti taki enopartijski oblasti, zakaj ne demonstrirajo, se upirajo? - me velikokrat kdo vpraša. Saj so poskusili, pa jim preveč ne gre. Še mediji so se od protestov morali distancirati, zato ni širših informacij. Le rohnenje vladnih frontmenov vidimo in slišimo, ljudje pa so vedno bolj apatični. Ne le mladi z diplomami, cele družine, tudi ne rosno mlade, zapuščajo državo. Konec avgusta me je šokirala novica, da je odšla z družino na Škotsko sinova učiteljica. Zakaj vendar in kam? - sem se čudila. In so mi kolegice razložile, da je njen sin po neuspešnem poskusu sprejemnega izpita na fakulteti hotel iti, pridružil bi se mu tudi brezposeln mož inženir, potem pa so se odločili kar vsi. Šli so na slepo. Pred kratkim se je oglasila s pismom kolegicam: Težko je, z možem čistiva, tudi sin dela, mlajši sin hodi v šolo, vse je grozno drago... Gotovo ji je strašno, saj ne zna niti besede angleško... Zanimanje za odhod v tujino, kamorkoli, je izredno. Ljudje ne vidijo perspektive, neke znosne prihodnosti, ničesar. Socialne razlike se poglabljajo, srednji sloj prebivalstva izginja... Pred kratkim sem brala zanimivo novico o morebitni obvezni nemščini kot prvem tujem jeziku v šolah, morda že kmalu. Komentator se je spraševal, kaj bo z angleščino, ki postaja svetovna lingva franka. Ni debate! Hrepenenje po zlati nekdanji monarhiji od časa do časa zaziba v lepše sanje tudi aktualnega monarha. Naj vsaj premier sanja, če že ljudstvo nima razloga za to...
In ker Bog čuva Madžare, kot pojejo že v prvi kitici himne, ker mladi rodovi že od vrtca dalje trenirajo domoljubje, bodočnost ni tako zelo brezperspektivna. Kljub praznim denarnicam...
In kako je v Porabju? Lega območja blizu Avstrije rešuje marsikoga. Delo v legalni ali ilegalni obliki v bližnjih avstrijskih vaseh in mestih nudi pomemben del zaposlitev Porabcem. A v Monoštru je tudi za te kraje veličastna Oplova tovarna in nekaj manjših obratov, kjer se prav tako kaj najde. Kaj pa zaposlitve v slovenskih govornih okoljih? So preskromne, da bi bile omembe vredne. Šole, manjšinske institucije, gostinstvo, trgovina, mediji - in tu se zgodba konča. Pretoka ljudi med Slovenijo in Porabjem je še vedno zanemarljivo malo. Velikokrat me kdo sprašuje, zakaj v večini monoštrskih lokalov in trgovin ne govorijo slovensko. Zakaj pa bi?? - je moje protivprašanje. Na omenjenih mestih je daleč premalo slovenskih obiskovalcev, da bi se gostincem in trgovcem to splačalo, saj Slovenci po navadi gredo v slovenski Hotel Lipa, kjer pa v večini govorijo slovensko. Pa še eno pomanjkljivost obiskovalcev Porabja iz Slovenije sem opazila: sploh jim ne pride na misel, da bi vprašali, če recimo v nekem lokalu govorijo slovensko, ampak takoj začnejo nemško... Oh, spet ta slovenska majhnost!
Ima slovenščina v takih okoliščinah sploh kakšno bodočnost? Ima, če bodo Porabski Slovenci imeli dovolj močno ekonomsko osnovo za preživetje, če bodo skozi to dosledni in lojalni do rabe slovenščine v medsebojnem komuniciranju, če bo matična Slovenija to začela razumeti in prehajati od besed k dejanjem, če bodo ustvarjena vsaj skromna slovenska govorna okolja in ko bo brez zadreg in kompleksov na vratih trgovin in gostinskih lokalov pisalo: PRI NAS GOVORIMO SLOVENSKO!
Ni komentarjev:
Objavite komentar