torek, 21. avgust 2012

Vračanje ali nova šolska jesen v Porabju


 Sredi vročega poletja in z mislimi na skorajšen začetek šolskega leta se prileže spokojen pogled na Števanovce. Mogočna cerkev na hribu, obdana z neverjetno tišino in grobovi, ki imajo napise na spomenikih obrnjene proti cerkvi, torej vstran od gomil pokojnih (menda zato, da bi jih na sodni dan Odrešenik lažje opazil in izbral za nebesa), je zaščitni znak vasi. Prav romantično jo je gledati v soncu s severne ali južne (kot na fotografiji) strani. Tista sramežljiva majčkena zgradba pred njo - sicer lepo obnovljena in urejena - je šola. Osemletka v Števanovcih, kjer imajo dvojezični pouk, od 1. do 8. razreda pa jo obiskuje skoraj 50 učencev. To je za te razmere impozantna številka, če pomislimo, da jih je še ne dolgo nazaj bilo komaj 27. Aha, kako so pridobili nove? Zelo različno. In če jih bodo znali obdržati, če bodo starši dobili potrditev, da to, kar ponujajo na dnevih odprtih vrat, res izvajajo, potem se ni bati za prihodnost te idilične šole. Jaz bi pa vseeno dodala, da bo potrebne malo več slovenščine in z drugačnim odnosom do le-te. Pri učiteljih in učencih.

Šole v Porabju, predvsem po strokovni in tudi materialni plati, so zelo odvisne od pomoči matične Slovenije. Desetletja se ubadajo s problemi osnovnega preživetja in životarijo na robu bankrota. Desetletja Porabje izumira, saj mladi, ko končajo šolo, v veliko primerih tu nimajo kaj početi. Desetletja razlagam vsem mogočim politikom in dušebrižnikom levih, desnih in nikakršnih barv, da bi Porabje, lepo, neokrnjeno in še vedno vsaj malo slovensko, potrebovalo, razen skrbi za šole in kulturo, kakšna sredstva za nek skromen gospodarski razvoj (recimo ekoturizem, zeliščarstvo, sadjarstvo in še kaj), da je ljudem treba najprej zagotoviti osnovno preživetje, šele potem se bodo šli vse drugo. Ali pa bodo šli iskat zaslužek v Avstrijo, tam pa bodo rabili znanje nemškega jezika... Malo je takih, ki razumejo ali pa vse ostane pri načelnih političnih floskulah, kako mora madžarska država slovenski manjšini v Porabju nameniti več finančnih sredstev za delovanje njenih inštitucij, za ohranjanje jezika in identitete... Ha, ha, ha!!! To, da Madžarska slabo skrbi za manjšine na svojem ozemlju, lastne državljane drugih narodnosti torej, vemo že ves čas. Toda - kdaj bo kdo, kakšen politik iz Slovenije, "imel jajca" to zgodbo pripeljati do konca??? Obstajajo meddržavni sporazumi, eden izmed njih je tudi namenjen zaščiti manjšin, slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji, za pregled uresničevanja določil sporazuma obstaja slovensko madžarska mešana komisija, ki je pač že dve desetletji skoraj v celoti sama sebi namen. Je to normalno??? Zame, ki sem opazovalka tega političnega cirkusa že skoraj dvajset let, pač ni normalno. Če Porabski Slovenci še dalje ne bodo imeli trdne opore v političnih predstavnikih matične Slovenije, če bodo slovenski politiki še dalje mencali in okolišali po Budimpešti, bo vse samo še slabše. Kolikor je meni znano, se slovenska politika (in v nekaterih obdobjih tudi diplomacija) ni prav nič izkazala. Poslušali smo dve desetletji prazne obljube in politične puhlice, naivni in včasih poneumljeni mediji so iz bedastih obiskov, srečanj, konferenc, simpozijev in forumov delali veličastne zgodbe, že dan po takih znanstvenofantastičnih dogodkih pa je bilo vse pozabljeno. In ko moram biti soudeleženka takih in podobnih predstav, se kar nekaj dni hudo slabo počutim.

Nova šolska jesen je pred nami, nove zgodbe, nova spoznanja. Slovenski superminister je pred kratkim sprejel predstavnike Porabcev in se na madžarskem prazniku v Lendavi pogovarjal z madžarskim superministrom tudi o problematiki slovenskega šolstva v Porabju. Madžarski kolega je slovenskemu zagotovil, da se bodo stvari uredile... (Koliki po vrsti madžarski minister je to obljubil slovenskemu in kolikokrat???) Ostane mi pač le še večji cmok v grlu, ker sem si obljubila, da ne bom "šimfala" čez politiko... Do nadaljnjega. Sicer pa je tudi ta minister ugotovil, da imata Slovenija in Madžarska naravnost odlične medsebojne odnose, brez kakršnih koli problemov. Torej? Porabci in jaz - a je z nami kaj narobe, da vidimo malo drugače??? Verjetno, bi rekli aktualni politiki...

Ni komentarjev:

Objavite komentar