petek, 24. avgust 2012

Še nekaj misli k novi porabski šolski jeseni


Zgodaj spomladi sem naredila to fotografijo dela gornjeseniške šole in cerkve sv. Janeza Krstnika. Zgodnja pomlad torej, še malo snega na šolski strehi, kot trenutno dogajanje v porabskem šolstvu... Spomladi, vse do konca preteklega šolskega leta, smo samozavestno in drzno sanjali o tem, kako pozitivno in spodbudno bo vplival prevzem seniške in števanovske dvojezične šole s strani Državne slovenske samouprave na izvajanje narodnostnega programa, kako drugače bo vse, kako se bodo učitelji začeli zavedati v večji meri svojega poslanstva... prevzem se je uspešno zgodil, vsi smo mislili, da lahko gremo v miru na počitnice. In smo šli. Danes, nekaj dni pred začetkom šole, nismo prav nič več mirni. Ne ve se točno, kako bo s financiranjem, madžarska država zamuja pri marsičem. Kot vedno. Sicer pa: Ali ni o nejasnostih in kaosu pred začetkom šolskega leta v Sloveniji neki dan govoril glavni šolski sindikalist??? Se morda v trenutni slovenski politiki zgledujejo po strankarskih madžarskih bratih?? Jejžešna, res bodo prišli daleč. Toda Madžari imajo vsaj svoj ponos, svoje magične simbole, ki so trenutno edini opij za ljudstvo, kolikor ga še ujamejo na take finte, svoj divji nacionalizem, ki se razrašča v vse pore družbe, in močno izražen kalimerovski sindrom, ki jih prav tako navidezno rešuje. Prav tako imajo, vladajoča politična opcija namreč, dvotretjinsko večino v parlamentu in lahko počnejo, kar se jim zljubi. To pa je predvsem skrb za lastne stolčke in nič več. Ni nam nekaj podobnega znano tudi v Sloveniji??? Ja, dve tretjini jim, na srečo, manjka...

Še več učencev kot lani bo letos sedlo v lepe šolske klopi obeh dvojezičnih šol. Še več jih bo vpisanih k slovenskemu jeziku in še bolj bom težila, da se le-tega ne samo učijo, ampak tudi naučijo!

In se moram vrniti na praznike, tokrat ne slovenske, temveč madžarskega, največjega, 20. avgust, dan prvega madžarskega kralja, svetega Štefana, ki ga zelo slovesno proslavljajo tudi prekmurski Madžari. Kot sem omenjala v prejšnjem zapisu, sta se v Lendavi srečala superministra, slovenski in madžarski, in pred slovesnostmi imela tehtne pogovore. Slovenski je menda madžarskega opozoril, kljub prazničnemu dnevu, naj malo bolje skrbijo za Porabske Slovence, vsaj tako kot Slovenija za prekmurske Madžare. Seveda bomo, je pametno rekel madžarski minister, Porabski Slovaki bodo dobili svojega poslanca v Parlamentu. Ja, super, superminister!! Slovaki na Madžarskem, ker jih je mnogo več kot Slovencev, bodo verjetno res dobili svojega poslanca v Parlamentu, Slovenci nikoli. Toliko o ministrskem poznavanju manjšin in njihovih problemov na Madžarskem. Res spodbudno za začetek novega šolskega leta! Pa vendar: Vedno znova si dopovedujem, da so ministri ljudje, za katere pač ni važno, da kaj vedo ali da so pametni in razgledani, ampak da so lojalni tistemu, ki jih je postavil. Ta madžarski primerek zagotovo je to drugo. Pa Porabje? Superministre bomo držali za besedo, ki sta jo dala, da bosta slovenski kulturni praznik skupaj praznovala v Monoštru. In kakšno rekla tudi o Porabskih Slovencih in ne o Slovakih...

Ni komentarjev:

Objavite komentar