Končno
smo dočakali pravo pomlad! Cvetejo spomladanske cvetlice,
škoda, da je v Porabju tako malo belih cvetov zvončkov. V gozdu med Sakalovci
in Ritkarovci jih lahko občudujemo, vmes se najde kakšen rožnat cvet pasjega
zoba, tudi trobentice rumenijo travnike in sadovnjake. V Porabju pa ne najdemo
zelenega spomladanskega zaklada, polnega odličnega okusa in vitaminov – čemaža.
Pred leti mi je nekdo rekel, da je videl na nekem hribu rastline, ki so gotovo
čemaž; seveda sem se šla prepričat in ugotovila, da gre za jesenski podlesek,
zelo strupeno rastlino, ki nas ob nehotnem zaužitju lahko popelje »na drugi
svet«. Zato je ob nabiranju rastlin v naravi potrebna izjemna previdnost.
Čemaž (medvehagyma), imenovan tudi divji česen,
medvedji česen ali gozdni česen, je trajnica z zdravilnimi učinki, v zadnjem
času pa tudi zelo iskana sestavina v kulinariki. Njegova številna imena kažejo
na raznoliko in splošno razširjeno uporabo v preteklosti, povezana pa so z
značilnostmi rastline: vonj po česnu, rastišča predvsem v gozdovih, prva hrana,
ki jo iščejo in uživajo rjavi medvedi, ko se spomladi prebudijo iz zimskega
spanja. Zaradi očiščevalnega učinka jim pomaga, da se prečistijo, iz telesa
izženejo vse nezaželene snovi in poživijo organizem. Menda so čemaž poznali že
stari Rimljani in ga uživali raje kot česen.
V
čem je skrivnost čemaža, ki postaja vedno bolj priljubljen? Njegovo
priljubljenost v prehrani lahko povežemo z vedno večjim zanimanjem ljudi za
naravna in ekološka živila. Čemaž je odličen naravni antibiotik, še bolj
aromatičen nadomestek česna, posebej tistega, ki ga kupujemo v trgovinah in je
kemično konzerviran ter uvožen iz oddaljenih držav. Uvrščamo ga v rod lukov.
Raste divje v delno senčnih hrastovih, gabrovih ali bukovih gozdovih kot tudi v
močvirnih ravninskih gozdovih v bližini rek po vsej Evropi in v zahodni Aziji.
Tudi v Sloveniji so bogata rastišča na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem in v
prekmurskih ravninskih gozdovih ter v močvirnih predelih ob reki Muri (tam sem
lani posnela objavljene fotografije). Seveda raste tudi na Madžarskem, nekaj
malega v okolici Sombotela in v Zalski županiji, največja rastišča pa najdemo v
porečju Donave, v Bakonyu in v okolici Peča. Je 10 do 40 centimetrov visoko
trajno zelišče, ki ima v zemlji podolgovato čebulico, obdano z belo, prosojno
kožico. Spomladi poženeta iz čebulice le dva dolga,
dolgopecljata, suličasta lista, med njima pa golo, pokončno in robato cvetno
stebelce. Veliki snežno beli zvezdasti cvetovi se razcvetejo v maju in juniju.
Tvorijo pakobul, ki ga obdaja pred razcvetom kožnat tulec. Cela rastlina močno
diši po česnu in po tem vonju jo najlažje spoznamo. Vedno več vrtičkarjev, ki
nima naravnih zelenih preprog čemaža v bližini, le-tega sadi na senčna mesta v
vrtovih, kjer lepo uspeva.
Vonj po česnu spomladi v gozdu ali v močvirnem predelu ob reki
je najboljši znanilec, da bomo odkrili rastišče čemaža. Toda potrebna je
skrajna previdnost in dobro poznavanje rastline. Vse, kar ji je podobno, a ne
diši po česnu, ni čemaž. Podobni sta mu namreč dve zelo strupeni rastlini, ki
velikokrat rasteta v bližini. Nepreviden ali ne dovolj poučen nabiralec pogosto
utrga kakšen napačen list, ga zaužije in pristane na urgenci. Prva taka
rastlina je šmarnica, katere listi se skoraj ne razlikujejo od čemaževih,
cvetje pa je drugačno. Druga, smrtno nevarna, rastlina je jesenski podlesek, ki
raste v rozetah. Listi so dolgi in ozki, spodaj v obliki žlebov, rastlina pa
raste navpično. V rozeti je rjavi plod, katerega semena uporablja farmacevtska
industrija. Tako šmarnični kot podleskovi listi so popolnoma brez vonja, kar
nam pove, da nismo našli čemaža.
Tako
kot čemaž pomaga medvedom, pomaga tudi ljudem. Mnogi namreč trdijo, da ni
boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ne le da ima vse
značilnosti česna, ima tudi vse njegove učinkovine in pozitivne lastnosti.
Hkrati pa je še boljši, še bolj zdrav in še bolj učinkovit. Njegove zdravilne
učinkovine so flavonoidi, karotenoidi, klorofil, vitamini in rudnine. Izjemno očiščuje telo in kri, pomaga
zniževati in uravnavati krvni tlak in holesterol, učinkovit je celo zoper
aterosklerozo. Priporoča se tudi osebam, ki imajo težave s prebavnimi motnjami
vseh vrst: z diarejo, izgubo teka, slabo prebavo in celo vetrovi, odpravlja tudi
glistavost. Odvaja odvečno vodo iz telesa, deluje kot antibiotik, čisti kožo.
Pomaga pri težavah z dihali in določenih boleznih, povezanih z njimi. Izboljša
splošno počutje in prežene spomladansko utrujenost. Poživlja (daje energijo).
Sprošča mišice in krepi želodec.
Uporaba
čemaža je nadvse priljubljena v kuhinji, saj ga priporočajo kot nadomestek
česna. Užitna je cela rastlina, od gomolja do stebla, listov in celo cvetov.
Uživali naj bi ga zmerno, kot dodatek ali kot začimbo. Najbolje je, da ga
uživamo svežega, saj tako ohrani svoje zdravilne lastnosti. Dodajamo surovega
kuhanim jedem, preden jih postrežemo, saj kuhan čemaž izgubi veliko učinkovin.
Čemaž
lahko tudi shranimo. Drobno ga nasekljamo, vložimo v kozarce za vlaganje,
zalijemo s hladno stiskanim oljčnim oljem in dodamo malo soli. Kozarce tesno
zapremo. Vložen čemaž uporabljamo kot dodatek k solatam, namazom ali
zelenjavnim jedem. Kot je bilo omenjeno, je čemaž vedno bolj priljubljen v
kulinariki. Z nekaj domišljije lahko ustvarimo neskončno paleto jedi, saj je
uporaben povsod, samo pri sladicah ne. Naredimo pesto, namaz, dodamo ga v
špinačo, h krompirju, v rižoto ali mesno omako, pripravimo čemaževo kremno
juho, čemažev kruh, različne pogače in prelive za solate. Ne pozabimo pa, da je
čemaž najimenitnejši surov, saj tako najbolj pride do izraza njegov značilen
okus in prodorna aroma. Po njegovem zaužitju ‘dišimo’ podobno kot po česnu ali
čebuli, zdravi pa smo menda še bolj. Spomladi lahko liste dodajamo solatam in
jih uporabljamo podobno kot drobnjak in peteršilj za zaokroženo dišavnost juh
in drugih kuhanih ali pečenih jedi. Drobno zrezani ali s paličnim mešalnikom
zmešani listi so izjemno okusni v namazih s skuto ali z zmletimi oreški.
Uporabljamo lahko tudi popke, socvetne peclje, socvetja in mlade plodove
čemaža.
Dragi
bralci, pomlad bo s šopkom čemaža še lepša! Vsem, ki ga boste uspeli najti,
želim dober tek in dobro zdravje. V gozdovih in ob rekah smo lahko še vedno
svobodni in brez mask.
(Objavljeno
v tedniku Porabje)
Ni komentarjev:
Objavite komentar