Če sem pred slabimi štirimi meseci razmišljala o povolilni Madžarski, ki je mesec dni po volitvah imela novo/staro oblast, nove/stare politike in še bolj nove/stare razmere, po makroekonomskih kazalcih menda odlične, kot so razlagali v slovenskih medijih Orbánovi prijatelji iz Janševe stranke, bom v tem zapisu malo pokomentirala povolilni utrip v Sloveniji, dva meseca od volitev. Slovenija je malo večja vas, zato so vaške posebnosti toliko bolj očitne. Peskovnik je tesen, v njem pa gneča. SDS, ki je dobila največ podpore volivcev, saj jih je lovila na iste finte kot Janezov madžarski mentor Viktor, ne more sestaviti vlade, ker je 6 parlamentarnih strank od devetih svoje volivce, med drugim, pridobivalo z obljubo, da ne gredo v Janševo vlado. Zdaj besede niso mogle požreti in Janez je osmoljenec teh volitev. Moje trdno prepričanje je, da bi on in njegovi verniki morali že davno biti na smetišču zgodovine!!! Janez, Zmago (ki ni zmagal) in Matej (mali Janezov vajenec) so torej ostali zunaj peskovnika in bodo nagajali tistim v pesku, občinstvo pa se bo naslajalo. Kako dolgo??
Slovenija je država brez državotvorne tradicije, razvajen otrok, ki so ga permisivno vzgajali. Tako so delovali in še delujejo njeni voditelji, politiki na državni in lokalni ravni. Redko najdemo koga, ki bi mu beseda odgovornost pomenila kaj več kot pogosto uporabljen termin v publicistiki, je zgolj modna politična floskula, ki je imajo polna usta prav vsi. V Sloveniji pač na politični sceni nihče za nič ne odgovarja. Če politik naredi napako in to nekdo odkrije ter ga razkrinka, nasanka tisti, ki je o packariji spregovoril. No, to ni le slovenska posebnost, ampak splošno stanje duha v sodobni družbi, žal. Tudi v slovenski.
Mediji so v sodobnih družbah kreatorji javnega mnenja. V Sloveniji, kjer je tudi na tem področju gneča, nimamo niti enega politično neodvisnega medija, niti spletnega, kaj šele papirnega ali avdiovizualnega. Še tista državna televizija, za katero plačujemo naročnino vsi državljani, ni politično neodvisna; v razne uredniške in druge sredine se je infiltriralo nekaj trdovratnih JJ-vernikov, morda tudi trdovratnih JJ-nasprotnikov, a so bolj v ozadju, in prvi nam skozi zadnja vrata poskušajo dan za dnem pisati polpreteklo zgodovino na novo, nas peljati v preteklost in ne v prihodnost in vse grehe ter zablode prejšnjih desetletij uporno pripisovati nekdanjemu režimu in njegovim voditeljem. Res smo en beden narod!!! Kateri izmed politikov je v zadnjega četrt stoletja v Sloveniji bil zrel za to, da državo pelje naprej in ne nazaj? Zelo malo njih, na žalost večine državljanov. Kateri izmed aktualnih politikov misli to, kar govori, in mu lahko zaupamo??? Skoraj retorično vprašanje. Bili so časi, posebej ob rojstvu naše države, ko smo bili polni pričakovanj, hrepenenja in vere v jutri … Ko so bile dovoljene sanje … Ko so tudi novi dnevi prinašali svobodo misli … Ko smo lahko bili iskreni, ne da bi nas za našo iskrenost kdo kaznoval … Ko smo verjeli v našo domovino, v našo novo državo …
Kako pa je danes? Pravzaprav nejasno in zmedeno. Komu verjeti in zaupati? Tudi to je retorično vprašanje. Dva meseca po volitvah imamo potencialnega mandatarja za sestavo vlade, ki bo manjšinska, saj bi nekateri šli v vodo, a se ne bi zmočili. Potencialni mandatar Marjan Šarec je v politiki začetnik, a neverjetno odločen in takten, inteligentno vodi pogovore in upajmo, da mu bo uspelo. Je to napoved nečesa novega? Verjemimo, da je.
Rada imam svojo domovino Slovenijo in želim si, da bi nekoč lahko to rekla za mojo državo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar