"Mami, poglej! Vsepovsod Viktor. Njemu in njegovim je res Madžarska prva? Na vseh plakatih to piše, a mislim, da je to samo fora. Tudi Trump se je na zborovanjih drl America first" je pred mesecem in pol komentiral moj sin, ko sva se vozila po cesti blizu Monoštra in naju je vsakih nekaj sto metrov z ogromnih plakatov nagovarjal Viktor Orbán v nadnaravni velikosti in pomembnosti. "Veš, Samuel, vsi politiki se hočejo volivcem prikupiti, zato izbirajo udarna gesla, da gredo ljudem v ušesa. Zamisli si ljudi, kot sta tvoja dedek in babica; čeprav živita v Sloveniji, gledata madžarsko televizijo, ker bolje razumeta, poslušata madžarski radio, bereta lokalni madžarski časopis. Kaj vidita že nekaj tednov, dan za dnem, uro za uro ... na televiziji? Kaj vidijo in slišijo TV-gledalci na Madžarskem že lep čas na televiziji? Viktorja. O čem govori? O tem, da morajo biti Madžari enotni, veliki, ponosni, boriti se morajo proti nepravični Evropi, svetu, beguncem, Sorosu ... Vse to pa lahko narodu da le Viktorjeva stranka ... In še bi lahko naštevala. Če bi dedek in babica bila madžarska volivca, bi gotovo volila Fidesz, ker česa drugega skoraj ne poznata" sem mu razložila. "Ampak saj vedo, da ni tako in da jim ne bo bolje," je vztrajal sin. "Res je, vedo, da od političnih obljub ne morejo živeti, zato dajo glas tistemu, ki ga poznajo, ki je najmočnejši, saj se bojijo neznanega in sprememb in tega, da bi lahko bilo še slabše ..." Še sva razpravljala, tudi o tem, kako ljudje nasedajo puhlicam, ki jih politiki tresejo pred volitvami. "Tudi en moj sošolec je velik fideszovec; v šolo prinaša neke strankarske rekvizite in razlaga, kako bo Viktor rešil Madžare, zgradil ograjo okrog cele države, da bodo ljudje varni, kako bo Madžarska čista država in še več. Veš, vsi v našem razredu se bojijo beguncev," je razlagal sin, "eni sošolci so za Fidesz, eni pa za Jobbik ..." Še dolgo sva razpravljala in ugotavljala, kako se na Madžarskem začne indoktrinacija že pri otrocih ali mladostnikih. "Ograje stanejo milijone, nam pa je v šoli lani zmanjkalo krede in papirja za fotokopiranje in so morali učitelji sami kupovati, če so hoteli kaj kopirati," je pribil sin. Res je - niti besede v kampanji ni bilo o izboljšanju šolstva, zdravstva, infrastrukture. Glavno, da ni beguncev in smo sami sebi dovolj ... Moje razmišljanje seveda ne želi biti politična analiza volitev, ampak pogled po mikrookolju, ki ga spremljam od t. i. demokratičnih sprememb na Madžarskem. Država je torej nekaj tednov bila oranžna, saj so se nam kandidati, predvsem Fideszovi, smehljali z vsakega droga, kandelabra, plota, drevesa ob cesti, pa še vseh stojal za plakate. Ob Fideszovih kandidatih smo opazili tudi Jobbikove, pa zelene, pa kakšne sramežljive socialiste na majčkenih plakatih. Ja, Madžarska se je vrnila v stare čase enopartijskega sistema. Vse to nagovarjanje je trajalo do volitev 8. aprila. Fidesz bo gotovo dobil večino v parlamentu, so tuhtali analitiki. Približno 100 poslancev bo, morda kakšen več ... In so bile volitve, s skoraj 70-odstotno volilno udeležbo (v Sloveniji lahko tako udeležbo samo sanjamo), bile so demonstracije za in proti, bilo pa je kristalno jasno, da bo demokracija po madžarsko dala še en mandat Fideszu.
Igranje na nacionalistične in krščanske note, obujanje tradicije, predvsem pa gojenje strahu pred zunanjimi sovražniki je Fideszu prineslo popoln uspeh. Ne le navadno večino, dobili so krepko dvotretjinsko večino - od 199 poslancev v madžarskem Parlamentu je 134 Fideszovih in za vzorec nekaj krščansko- demokratov, Fideszovega satelita! To pomeni popolno oblast. Kot sem prebrala v nekem zahodnem mediju, je Fideszova kampanja stala kakšnih 130 milijonov evrov! Prav ste prebrali - evrov, ne forintov. To je ogromen denar, s katerim bi lahko, recimo, preplastili desetine kilometrov luknjastih cest ali šole oskrbeli vsaj s kredo, papirjem in še s čim ...
"To je grozno! Konec je z nami! Vladajoči bodo poskrbeli zase in svoj prijateljski krog, ne za nas! Naša pot gre nazaj, ne naprej! Tako ne bomo mogli živeti! Vsi mladi se bodo izselili! ..." Tako jadikujejo moji številni znanci in se pridušajo, da niso volili Orbána. Tako jadikujejo ljudje po družbenih omrežjih, raznih forumih, včeraj sem zasledila odprto pismo Viktorju Orbánu, ki so ga napisali zrevoltirani madžarski pedagogi, na temo vedno slabšega izobraževalnega sistema; če je na testiranjih PISA bila Madžarska še pred kakšnim desetletjem med prvimi, je na zadnjem testiranju čisto na repu. Tako je tudi z učenjem in znanjem tujih jezikov in še s čim ... Ja, kdo pa je potem volil Fidesz? Kdo mu je dal še večjo podporo in absolutno oblast kot na prejšnjih volitvah?? Sicer pa je res, da je opozicija razbita in zatolčena, svet pa poln priložnostnih zgodb za populiste.
Kakšen politik je Viktor Orbán? Karizmatičen, nedvomno. Človek, ki do lastnih ciljev ne izbira sredstev; nekdo, ki je pozabil, da je njega in njegove bližnje sodelavce izšolal taisti Soros, po katerem so nekaj mesecev brezsramno pljuvali in vzbujali strah pri državljanih. Soros naj bi zdaj bil nekakšna pošast iz horor filma, ki bo požrla sveti, nedolžen narod. Sancta simplicitas! Sorosev načrt, nova svetovna ureditev, uničenje krščanstva, prevlada islama v Evropi ... in še drugi polstavki, ki so begali ljudi, so očitno učinkovali, čeprav 99 odstotkov ljudstva ni vedelo, kaj pomenijo. Fidesz je veliki zmagovalec, Viktor pa car ... Hm ... Že ob branju biografije sodobnega ruskega carja Vladimirja Putina sem zaslutila podobnosti oziroma neizmerno Viktorjevo hrepenenje biti vsaj malo podoben skritemu vzorniku; kampanja, zasnovana na teorijah zarote, zunanjih sovražnikih in vlivanju strahu pred vsem neznanim. Ja, Viktor želi biti podoben Vladimirju! Ne more postati šef največje države na svetu, je pa šef najbolj posebne države v Evropski uniji. Ta država pa je, žal, posebna tudi po marsičem negativnem, kar občutim na lastni koži že četrt stoletja. Ampak - nisem madžarska volivka in tudi ne bom, dogajanje se mi zdi zanimivo, ker ga opazujem iz neposredne bližine, zanimajo pa me tudi njegovi sociološki, politološki in psihološki aspekti.
Fidesz bo torej začel novo etapo teka na dolge, specifično madžarske proge; 8. maja bo prva, konstitutivna seja Parlamenta, potrdili bodo poslanske mandate, izvolili predsednike in podpredsednike vlade, parlamenta in še kaj; in krog se bo zavrtel znova ... Kaj pa so pravzaprav zmagovalci volitev obljubili ljudstvu - razen ograj, boja proti Sorosevim načrtom in nesprejemanja beguncev? Ne vem. Volivcem je za naslednja 4 leta to očitno dovolj. Koga pa zanima, če šolstvo nazaduje, če so luknje na cestah vsako leto globlje in če ne moreš niti k splošnemu zdravniku brez kuverte!?! Saj so navajeni. Glavno, da je ograja! ...
Mesec dni po volitvah zmagovalci spijo na lovorikah. Mladi odhajajo v svet, starejši so vdani v usodo. Tako pač je, govorijo. Zdaj je pomlad in razpoloženje se razsvetljuje. Ah, saj štiri leta hitro mine! Smo pa svoji, na svoji zemlji in nikomur ne dovolimo, da nas zasužnji. Naš Zmagovalec nam je to obljubil, ne le obljubil, zagotovil ...
P.s.: Dragi slovenski volivci, učimo se!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar