Ko
sem pred nekaj meseci dobila prijazno pismo gospoda Sergija Pahorja, predsednika Društva slovenskih izobražencev iz
Trsta, sem bila nemalo presenečena; vabil me je namreč, da na 3-dnevni, več kot
pol stoletja stari, prireditvi spregovorim o položaju Porabskih Slovencev. No,
lahko bi to storil kateri izmed njih... Seveda, saj smo jih vabili, a
neuspešno, se je glasil odgovor... Razumem. Obljubila sem, da bom prišla...
Draga,
študijsko srečanje, ki tudi po petih desetletjih ostaja odlična priložnost za
pogovor o manjšinski kulturi in narodovi duši. Vedno bolj aktualna vprašanja
ohranjanja jezika in zavesti, na kulturno-versko-etičnih temeljih, brez
zlaganih političnih floskul... Študijska srečanja so se leta 1966 začela kot
pobuda majhne skupine zanesenjakov. Polstoletno obdobje Drage je bilo polno
dogajanj, premislekov in samospraševanj, svoje poglede so razgrinjali številni
eminentni govorci. V čast mi je, da sem se letos vpisala na ta imeniten seznam.
Že
52. Študijski dnevi Draga, versko-kulturno-znanstveni posvet, ki ga organizira
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta ob podpori še nekaterih slovenskih
društev v Italiji, so tako potekali od 1. do 3. septembra na Opčinah pri Trstu.
V uvod k letošnjemu vabilu na posvet je predsednik društva Sergij Pahor zapisal pomenljive misli: »Draga ima za sabo že več
kot 50 let in povsem razumljivo je, da danes ne preseneča več. Minili so časi,
ko so skoraj vsi, ki jim je bila pri srcu usoda slovenskega naroda (ali kaj
drugega), skozi vse poletne mesece adrenalinsko poizvedovali, kaj smo dali na
program študijskih dni, še bolj, koga smo vabili za predavatelja. Poizvedovanje
enih je bilo takrat enako razumljivo kot radovednost drugih. Danes tega ni več
in skoraj pogrešamo mrzlico, ki je spremljala pripravo Drage. Iz leta v leto
nam je tista mrzlica zagotavljala, da je Draga vsaj za en del Slovencev
potrebna (za druge pa morda nevarna?). Ali smo z demokratizacijo in
osamosvojitvijo zaplavali v rutino? Teme, ki jih predlaga Draga, so si iz leta
v leto podobne, se nekako ponavljajo, ampak to ne kaže na pomanjkanje
ustvarjalnosti ali padec domišljije. Tem, ki bi spodbujale razmišljanje o
sodobnem globaliziranem svetu, je na pretek. Toda če vztrajamo na problemih, ki
so danes, kot so bili včeraj, bistveni za obstoj naroda in družbe, pomeni, da
mnoga vprašanja, ki smo jih ponudili v razpravo v preteklih petdesetih letih,
ostajajo nerešena.« In v treh dneh posveta so številni obiskovalci v pestrem
programu dobili vsaj delne odgovore na svoja in skupna nerešena vprašanja.
Z
manjšinsko problematiko sta bila povezana prvo predavanje in debata prvi dan
posveta; raziskovalka dr. Maja Smotlak je
prispevek naslovila Pojmovanje narodne
identitete med Slovenci na zahodni narodnostni meji od 19. stoletja do
sodobnosti skozi prizmo romana. Avtorica je ugotavljala, da je na začetku
obravnavanega obdobja imela v zamejstvu nastala literatura narodnospodbujevalno
vlogo, danes pa je pri mladih avtorjih drugače: zagovarjanje multikulturnosti
in teze o tem, da ni važno, v katerem jeziku pišejo, so sicer lahko t. i.
sodobno pojmovanje etničnosti, ki pa gotovo ne prispeva k ohranjanju skupnosti
v tradicionalnem smislu. V večernem delu so se udeleženci Drage poklonili
pisatelju Borisu Pahorju, veteranu in
prvoborcu za slovenske pravice ter demokracijo, z ogledom dokumentarnega filma
francoske režiserke o njem. Boris Pahor
je bil tudi častni gost večera.
Drugi
dan posveta je bil prav tako namenjen manjšinski problematiki. Ker obstoj
slovenskih manjšin, razumljivo, ostaja na vrhu dnevnega reda Drage in postaja
iz leta v leto bolj pereč, je potrebno še glasneje spregovoriti o problemih:
vse zamejske slovenske skupnosti se številčno krčijo, zavest plitvi, večinske
institucije manjšince blagrujejo, češ da kulturno bogatijo prostor ob meji,
toda jim s težavo, po kapljicah priznavajo tisto, kar je potrebno za njihov
razvoj. To stanje dobro ponazarja položaj slovenske manjšine na Madžarskem, o
kateri doslej Draga ni spregovorila, je za uvod v moje predavanje povedal Sergij Pahor. Dvourno predavanje Kako dolgo bo Porabje še slovensko? in
prav tako dolgo debato je subtilno vodila vsestranska zamejska kulturnica Maja Lapornik Pelikan. Po splošnem
uvodu, v katerem je bilo Porabje predstavljeno z zgodovinskega, geografskega in
jezikovno-kulturnega vidika, sem se omejila na aktualno problematiko, ki bi jo
lahko strnila v naslednji povzetek: slovenski jezik je pri mlajših in
najmlajših generacijah izgubil mesto prvega, maternega jezika, njegovi govorci
so le še srednje in starejše generacije. Porabski Slovenci, ta najmanjša
slovenska zamejska skupnost, je na pragu usodnih trenutkov, pred katerimi si –
skupaj z matično Slovenijo – še vedno zatiska oči: Ali bo na področju
ohranjanja jezika in identitete začela novo pot za revitalizacijo obeh ali pa
bo postala folklorna posebnost pokrajine. Najnovejša raziskava o družinskih
jezikih med starši predšolskih otrok prinaša zaskrbljujoča spoznanja.
Opozorila, da manjšina brez jezika nima prihodnosti, največkrat niso slišana
ali pa napačno interpretirana. Res je, da so Porabski Slovenci organizirani kot
skupnost šele dobrih 25 let, res je, da so na področjih ohranjanja kulturne,
etnološke in literarne dediščine dosegli velik napredek. Tudi področje lastnih
medijev je zadovoljivo. Še vedno pa ni preboja v gospodarstvu, torej pri
temeljih preživetja, saj Porabcem režejo kruh madžarska in avstrijska podjetja.
Slovenski jezik pri zaposlitvah nima veljave, zato imajo učenci v šolah dokaj
skromno motivacijo za njegovo učenje. Tudi Cerkev je Porabce pustila na cedilu
– tu že leta ni niti enega slovenskega duhovnika! (In prav v času, ko sem
številnim poslušalcem predstavljala to zaskrbljujočo problematiko, so se
porabski verniki v cerkvi na Gornjem Seniku zbrali k žalostni slovesnosti – 30.
obletnici smrti zadnjega porabskega resnično slovenskega duhovnika...
Odnos
domicilne madžarske države in večinskega madžarskega prebivalstva do Porabskih
Slovencev je v zadnjih letih zelo pozitiven in konstruktiven (čeprav za
nekatera področja prepozen), medtem ko matična Slovenija (razen na
izobraževalnem in kulturnem področju) do Porabja posebej v zadnjem času vodi
dokaj nedorečeno (zgrešeno) politiko, ki ne more prispevati h konkretnemu
napredku in revitalizaciji skupnosti. Kako dolgo bo Porabje še slovensko?
»Porabje bo lahko še dolgo ostalo
slovensko, če bo narodnostna politika – v sozvočju z matico – dojela, da je z
revitalizacijo skupnosti treba začeti takoj! Manjšina brez lastnega jezika,
predvsem pa brez narodne zavesti, nima prihodnosti.« V zelo zanimivi debati je
bilo odgovorjeno na nešteto vprašanj.
Večerno dogajanje je zaznamoval
dokumentarni film Moja meja, s katerim so se organizatorji poklonili 70-letnici
priključitve Primorske k Sloveniji. V tradiciji Drage je, da je tretji dan posveta,
nedeljski dopoldan, posvečen vprašanjem krščanske misli in prakse. Dr. Igor Bahovec je v svojem predavanju O vernosti na Slovenskem: od
sociološko-antropološke analize do krščanstva, ki prinaša upanje, pogum in
ustvarjalnost razmišljal o splošni krizi vernosti s posebnim ozirom na
Slovenijo. Zadnje predavanje, velika tema letošnje Drage, pa je bil prispevek ddr. Klemna Jakliča O dilemi našega časa:
pravice človeka ali državljana? Aktualno temo v času, ko usihajo stare
vrednote, novih pa ni, je predavatelj strnil takole: »To večno vprašanje
demokracije je še posebej aktualno v času, ko se zdi, da v luči migrantske
krize in drugih težav, s katerimi se sooča Evropa, težnja po »nacionalnem« v
demokraciji že dolgo ni bila tako močna. Je tudi legitimna? Če je tako, do
katere mere? Ali pa je v našem času edini legitimni pristop tisti, ki na prvo
mesto postavlja pravice človeka in ne nujno državljana? Dobra novica je, da je
dilema na ravni ustavne morale in ustavnega prava razrešljiva. Manj pozitivno
sporočilo pa, da – kot velja za vsako obdobje zgodovine – tudi v našem času ni
garancije, da bi akterji moči in odločanja z gotovostjo sledili smeri pravične
prihodnosti in nadaljnjega razvoja demokracije. Vseeno je mogoče na različne
načine prispevati k temu, da bi kolesje zgodovine v našem času akterjem pomagali
potisniti prav tja.«
52.
Študijski dnevi Draga so bili še eden v vrsti uspešnih posvetov v zamejskem
prostoru, kjer se je opozarjalo na pereče probleme današnjega časa in uvrstilo
na zemljevid eminentnega srečanja tudi aktualno problematiko Porabskih Slovencev.
Kot vedno znova opozarjam – prav enako kritiko pa so izrekli tudi organizatorji
Drage – odgovornih iz slovenskih političnih logov taka srečanja ne zanimajo. To
pač ni prostor, kjer bi se karkoli proslavljalo in hvalilo...
Ni komentarjev:
Objavite komentar