sobota, 31. december 2016

Ko se ob koncu leta ozremo malo nazaj in naprej (2. del)...

Julij... Če je poletje, je to v Piranu in drugih biserih slovenske obale! Letos smo uživali na že 10. jezikovnih počitnicah v CŠOD Breženka v Fiesi. Porabski učenci in dijaki so počitnikovali skupaj z učenkami iz prijateljske OŠ Kuzma. Mnogo morskih radosti in pestre delavnice, pa druženje in vsakodnevni sprehodi ob obali do Pirana... Deset srečanj, desetletje morskih počitnic, na katerih nekateri porabski učenci prvič doživijo morje; veliko se jih je tu naučilo plavati, seveda pa so naš cilj nove slovenske besede...
 Avgust... Mesec, v katerem se odklopim, lebdim nekje daleč, ob mojem južnem morju, z vonjem po lavandi... Brez telefonov in računalnika, le diham svobodo in mir... A proti koncu meseca sem se vrnila v Porabje. Vsa prelepa sta me pričakala moja najljubša porabska motiva - Števanovci in jezero Harsas... Bilo je res pravo omamno poletje...
September... Šolska vrata so se na stežaj odprla, živžav na hodnikih in v učilnicah je naznanil, da je poletja nepreklicno konec in da se začenja novo šolsko leto; tudi v učilnicah porabskih dvojezičnih šol je nekaj več učencev kot v preteklem šolskem letu, upajmo, da bo ob novih pozitivnih spodbudah in kadrovskih rešitvah tudi slovenskih besed in stavkov več, tako pri učencih kot pri učiteljih.
Drugo fotografijo sem posnela v slikoviti vasici Plešce v Gorskem kotarju na Hrvaškem, kamor sem konec septembra bila povabljena na simpozij o družinskem jeziku; že vrsto let namreč sodelujem z gibanjem Slovenščina v družini, katerega pobudnik in izvajalec je Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Naslednji simpozij bo predvidoma v Monoštru.
Oktober... Mesec barvne lepote, dolgih popoldanskih sprehodov in obilja jeseni; kot zaljubljenka v naravo in živali pač v svoj pregled leta moram vključiti našo mucico Lily, ki smo jo dobili prav v tem mesecu; muce so čarobna bitja, ki imajo posebno energijo in moč... Naj nas dolgo razveseljuje!
V oktobru sem obiskovala vrtce in jim delila darila Mladinske knjige - številne čudovite revije, ki so jih malčki z veseljem listali.
 
November... Letos posebej zanimiv mesec; če so zaradi celoletnih čudnih vremenskih razmer bili gozdovi prazni, so radovedne gobarske duše dobile zadoščenje v novembru. Kar nekajkrat sem tako obogatila svojo gobarsko košarico...
Če naše porabske narodnostne šole nemoteno delajo, ker jim država (Madžarska, seveda) to preko vzdrževalca, krovne organizacije Slovencev na Madžarskem Državne slovenske samouprave, omogoča, je skrb za izobraževanje in dvig kvalitete pouka slovenskega jezika tudi v rokah Slovenije, vseh nas, ki delujemo na tem področju. Novembra smo se tako sestali na strokovnem srečanju z učitelji in soglasno sklenili, da bomo z izobraževanji skrbeli za kvalitetnejši pouk slovenščine, najbolj potrebna in dobrodošla pomoč iz Slovenije pa je tista v človeških virih.
 December... Čudovit predpraznični čas, poln pričakovanj, vznemirjenja, delanja inventure, samospraševanja, predvsem pa praznovanja. Porabske šole so pripravile prelepe praznične dvojezične programe, potem so se začele božično-novoletne počitnice. Čez 24 ur se bomo poslovili od leta 2016 in zapisali novo letnico. V tem pregledu sem želela prikazati pozitivne utrinke iztekajočega se leta, delček tega, zaradi česar je vredno, da smo še dalje s srci in dušami v Porabju... Morda se včasih res počutim kot neumorna medicinska sestra v oddelku paliativne oskrbe, toda ko me prešinejo take misli, se hitro ozrem po pozitivnih utrinkih... Drobcih trenutkov, ko me malčki v vrtcih navdušeno pozdravijo po slovensko, ko je enako v šolah in ko si s katerim od učencev izmenjam stavek ali dva po slovensko. Edini problem, ki me žalosti, je dejstvo, da recimo večina Porabcev v mojih dobronamernih opozorilih vidi kritiziranje. Ne gre za to, dragi moji! Vsak človek z razvito samokritiko in občutkom do lastne odgovornosti bi se moral najprej poglobiti vase; se vprašati: Kakšen pa je moj odnos do ohranjanja jezika? Delam to, kar pričakujem od drugih??? ... In si pošteno odgovoriti...
In naprej?
Veliko poti vodi naprej, veliko jih bomo skupaj prehodili ali na novo odkrivali. Le obupati ne smemo in pozabiti na posvečene cilje. Te pa lahko dosežemo, če smo pravični, iskreni in vztrajni. Najprej do sebe, potem do drugih. Vse dobro v letu, ki prihaja, želim! Prav vsem, z ljubeznijo...

Ni komentarjev:

Objavite komentar