torek, 1. julij 2014

Pismo ministru

Avla monoštrske gimnazije 23. junija letos; zaključna slovesnost ob podelitvi spričeval in pohval, tudi za učenje slovenskega jezika in zmage na tekmovanjih... Pohvaljena petošolca Zalan in Samuel, ki ju poučuje učiteljica Metka iz Slovenije...
Jezikovni tabor v Števanovcih prvi teden po koncu pouka - glavni izvajalci učitelji iz Slovenije...
Jezikovne počitnice za 40 porabskih učencev in dijakov bodo sredi julija v Piranu - že osme po vrsti - z izvajalci, slovenskimi učitelji... Ta zapis bo zgodba o tem, kako zelo v porabskem šolstvu potrebujemo učitelje iz Slovenije, slovensko šolsko ministrstvo pa anemično in apatično (mogoče celo ignorantsko) molči...
Maja je bilo napisano pismo slovenskemu šolskemu ministru; napisala ga je ravnateljica združenih monoštrskih šol. To je bila pravzaprav prošnja, naj ministrstvo najde možnost in finančno podpre zaposlitev učitelja asistenta za slovenski jezik samo za monoštrske šole, saj ob sedanji kadrovski situaciji na področju poučevanja slovenščine v Monoštru lahko pričakujemo skorajšen konec tega pouka. Madžarska ravnateljica se tega zaveda in v dobri veri, da bo razumljena, piše slovenskemu šolskemu ministru... Mine mesec in pol, odgovora od nikoder. Niti potrditve, da je minister pismo vsaj prebral, kaj šele kakšen pozitiven odgovor... Ob taki ignoranci pa se človek res vpraša, kdo so ti ljudje tam v ministrovem kabinetu, ki še osnovnih lekcij bontona niso naučeni... Saj vendar gre za problem najbolj jezikovno ogroženega dela slovenskega narodnostnega prostora, ne pa za kar neko pisarijo ene izmed številnih tečnih ravnateljic... Na razsežnost in pomen tega problema tudi sama že dolgo časa opozarjam in kar zavijem z očmi, ko kdo javno izreče, da smo svetovalke za zamejsko šolstvo "podaljšana roka ministrstva za šolstvo na terenu". Ja, roke, ki mahajo v prazno, roke, ki niso del telesa, žal. In to čutimo vedno bolj, saj še ob enormnem trudu in dokazovanju, kaj bi bile resnične prioritete, ostanemo same in nerazumljene, ohranjanje slovenskega jezika v zamejstvu pa floskula, ki se jo zlorablja za dnevnopolitične potrebe.
 Spoštovani gospod šolski minister! Vem, da trenutno opravljate le tekoče posle, a verjetno bi se lahko lotili tudi česa trdnega, plemenitega in domoljubnega. Lahko bi prebrali pismo monoštrske ravnateljice in poskusili dojeti resnost položaja ter razmisliti o konkretni rešitvi. Saj gre za to, o čemer ste danes govorili ob jubileju seminarjev slovenskega jezika na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik: pomen učenja slovenščine, ohranjanja jezika in utrjevanja identitete. V Porabju je vse to v zadnjih zdihljajih, pri najmlajših pa je potrebno slovenščino učiti na novo. Za to pa kot najbolj nujno pomoč potrebujemo učitelje iz Slovenije, ker domačih ni več dovolj. Vem, da porabsko umiranje slovenskega jezika ni predvolilna top tema, a kljub vsemu trkam na vest in zavest vseh aktualnih in bodočih politikov: najdite rešitev našega problema!!!
P.s.: Ves čas govorim o treh učiteljih, ki jih nujno potrebujemo...

17 komentarjev:

  1. Draga Valerija, Porabci, spoštovani Akos!
    Dosti pove to mnenje spodaj in poziv porabskih šolskih delavcev zgoraj. Dejstvo pa je, da slovenska država ni odprla delovnih mest, ker je to težko, predvsem pa zelo težko res "profitabilno", težko je na nekaj 1000 Porabcih, če sem malo optimističen, zaslužiti. Bi pa lahko uporabili različne diplomatske vzvode za začetek, za kakšno manjše podjetje, predvsem pa, da ne bi premestili župnika dr. Ferenca Merklija oz. da bi ga sedaj vrnili nazaj. Se vidimo v Porabju. Rabimo akcijo ...
    Hotimir

    OdgovoriIzbriši
  2. Dragi Hotimir!
    Zelo sem vesela tvojega odziva. Res je, vsi so zatajili, najbolj pa Cerkev in gospodarstvo. Čas, odkar je odšel Merkli, je izgubljen, res je. Čas, odkar se nič pametnega ne dogaja na diplomatskih parketih, je prav tako predolg... In čas, odkar med porabskimi voditelji ni osebnosti, ki bi s svojo verodostojnostjo kazala pot, je hudoooooo predolg.... Ne moreš govoriti eno, delati pa drugo... Ne moreš govoriti o ohranjanju slovenščine, lastnih otrok pa ne naučiti slovensko... In še bi lahko naštevala. Ja, dokler bo Slovenija pri vsem tem umiranju le asistirala in prav nič storila, da bi se kdo postavil po robu poklicnim Slovencem, bo tako, kot je - mi pravijo mnogi...
    Dragi Akoš!
    Tudi pesimizem in čudne blodnjave, kakršne širiš ti, je predvsem škodljiv. V števanovski šoli so res v večini madžarski otroci, ker slovenskih ni. Res se učijo slovenščino, a nihče ne namerava iz njih delati Slovencev! Njihovi starši so prav vsi pred vpisom podpisali izjave, da se bodo otroci učili slovensko in se udeleževali dvojezičnega pouka. Akoš, to se v tem primeru strokovno imenuje učenje jezika sosedov oziroma učenje slovenskega jezika kot priložnosti...
    Hotimir, res je, rabimo pravo akcijo s pravimi ljudmi!!!
    Pridruži se!

    OdgovoriIzbriši
  3. Sancta simplicitas, Akoš! S tabo res nima smisla debatirati o čemer koli, saj tvoja negativna energija ubije vsako upanje v kaj dobrega. Škoda...

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Draga Valerija! Zelo mi je žal, da tudi jaz krepim to negativno energijo, ki ubija vsako upanje. Tudi jaz imam občutek, da v Porabju kmalu odbije dvanajsta ura, in bomo lahko adaptirali na tamkajšnje pogoje zaključne misli cenjenega pisatelja Axela Munthe: »Kmalu zaide sonce, narava se zagrne v večerni somrak, ki mu sledi brezkončno dolga noč. Lep je bil ta dan!« Mogoče se le ta zadnji stavek ne prilagaja realnosti, kajti »dan« v Porabju nikoli ni bil resnično lep. Ubogi tamkaj živeči ljudje se desetletja niso upali ozreti niti na levo, niti na desno. Madžari so jih skušali pomadžariti, Slovenci pa se resnično nikoli niso potrudili, da bi storili kaj odločilnega, kar bi prispevalo k preprogramiranju njihovega mišljenja. Res je, da jim pošiljajo knjige….Zakaj teh knjig ne berejo, zakaj jih ne odpirajo? Zato, ker ne čutijo slovenske identitete. Madžarska mladina v Lendavi ravno tako ne čuti madžarske identitete. To sem slišala v predavanju uglednega slovenskega zgodovinarja, ki živi v Lendavi. Prištevajo se k Slovencem, ponosni so na to, da živijo v eni najlepših držav Evrope, ponosni so na to, da so v znatno boljših finančnih razmerah, kakor če bi živeli na Madžarskem. Tega občutka porabski Slovenci nimajo. S tem, da lahko preživijo eden ali dva tedna v pravljično lepi Sloveniji, jim ne zadostuje. Tako revni so, da so jim materialne blaginje, ki so opazni v Sloveniji na vsakem koraku, popolnoma tuje. Oni so tako oddaljeni od slovenstva, od slovenske življenjske ravni, da se v svoji –pravzaprav- matični državi počutijo popolnoma tuje. Kljub temu pa nisem povsem pesimistična v tem oziru. Prepričana sem, če Slovenija res hoče ohraniti še teh (tisoč) ljudi, potem mora eksperimentirati na drugem koncu. Najprej mora pomagati materialno (podjetja….kjer naši Slovenci najdejo delovna mesta, in si zaslužijo kaj – tu mislim naravno na večje plače, kakor jih dobivajo v madžarskih podjetjih, ker se drugače prav nič ne obrne) in ko sami vidijo, ko sami čutijo, da je biti Slovenec res nekaj dobrega, tudi finančno, ker si lahko kaj privoščijo (vsi živimo od plač, ne?), in ne le životarijo, kakor na primer babica Akoša, potem lahko pride na vrsto tudi kultura, in tudi jezik. Da po pravici povem, tu niso ogroženi le Slovenci, temveč tudi Madžari. Ki so sposobni, gredo ven, ki so nepismeni (da malo pretiravam), ostanejo doma.

      Izbriši
    2. In še eno: Porabje je revno. Če bi se tu nahajala najdišča nafte, ali bi bile velike zaloge naravnega plina, bi tukajšnje prebivalstvo bilo tudi za Slovenijo verjetno znatno bolj zanimivo.

      Izbriši
    3. Ko pišem o madžarizaciji, mislim na začetek druge polovice dvajsetega stoletja. Nad cerkvijo pa več absolutno ne gospodujejo komunisti. Kako to mislite, da je škoda, da niso izginili...? Zgubili so na volitvah, in so sedaj opozicijska stranka. Zakaj bi izginili? Naj še dolgo živijo, in naj še dolgo gledajo, kako se vse pozitivno spreminja brez njih. Njihov družbeni sistem je odigral svojo vlogo, lahko gredo nazaj, odkoder so prišli.

      Izbriši
  4. Žal ne vem, kako se lahko predela, oziroma izpopolni komentar, zato začenjam novega. Pogledala sem minimalne plače evropskih držav iz leta 2013, da utemeljim, zakaj sem napisala, da se porabski Slovenci zaradi težkih finančnih razmer počutijo v Sloveniji tuje, če sploh imajo dovolj denarja, da si lahko kakšno potovanje privoščijo. Torej minimalna mesečna plača je leta 2013 znašala v Sloveniji 784 evrov in je tako pred Španijo, pred Malto, pred Grčijo, pred Portugalsko. Na Madžarskem je bila minimalna plača 335 evrov - seveda bruto. Neto je to nekaj čez dvesto. In to tisti, ki sploh ima kakšno plačo- neverjetno tragično. In le tisti, ki je v taki situaciji, lahko razume tisto, kar sem napisala zgoraj. Ne morejo se ljudje primerjati. Kako bi nekdo sam sebe prišteval tja, ko nimajo nič skupnega. Ne samo da na morje ne more, absolutno nikamor ne more, ker niti elektrike ne more plačati---- Slovenska identiteta potemtakem? - Tragikomično. V ostalih državah, kjer živi slovenska narodna skupnost (Italija, Avstrija) je situacija popolnoma drugačna. Živijo dobro, potujejo okoli po svetu. Kaj jim primanjkuje? slovenska kultura - iščejo svojo identiteto. In tistih nekaj tisoč revnih Slovencev, ki tukaj v Porabju dobesedno le životarijo, zaenkrat ne pošiljajte knjige, ker jih je potrebno najprej nahraniti, torej najprej jim "dati ribo, potem jih naučiti, kako se riba lovi" in ko niso več lačni, potem jim prinašajte kulturo, in boste videli, kako vam bodo zaupali in kako se bo spremenila tudi njihova identiteta, njihovo mišljenje. Zelo lep primerek za to najdete tudi v Svetem Pismu.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Draga Suzana, tu pa moram debato malo obrniti. Prvič, ljudje v Porabju v povprečju niso nič bolj revni kot tisti na sosednjem prekmurskem Goričkem. Drugič, slovenske naložbe v Porabju (Hotel Lipa) so se sfižile zaradi nesposobnih in nenačelnih Slovencev, ki so namesto Slovencem dajali lepe službe svojim madžarskim prijateljem z izgovori, da ni primernih slovenskih kadrov (ko pa so se ti pojavili, so se jih hitro znebili in to vemo prav vsi). Slovenska nedoslednost do rabe in ohranjanja jezika je brezmejna. Nikoli ne bom razumela slovenskih politikov, kulturnikov, učiteljev, ki živijo od slovenstva, da lastnih otrok niso naučili slovensko. Kje je tu lojalnost??? Glede želja po potovanjih in letovanjih na morju - tudi ljudje v Sloveniji si jih v veliki večini ne morejo privoščiti; revščina se najbolj pozna na otrocih, a v Porabju nisem v 22-tih letih svojega bivanja še nikoli videla lačnih otrok, v Sloveniji pa - pravijo v šolah - jih je veliko...
      Glavna napaka slovenske države v odnosu do zamejstva je dajanje denarja brez zavez; gospodarska vlaganja v Porabje in zaveze o slovenščini kot jeziku komunikacije v slovenskih podjetjih pa je Slovenija dve desetletji zamudila...
      Akoš, govoriti o komunistih, ki so odstranili slovenščino iz porabskih cerkva, je grozna neumnost. Cerkev, predvsem pa sombotelska škofija, asimilira porabske vernike, to je resnica.
      In še - nikoli nobeni slovenski materi (in očetu) v Porabju nihče ni branil, da bi svoje otroke naučila slovensko. Koliko je danes takih mater??? Tu je začetek in konec zgodbe o ohranjanju slovenščine v Porabju

      Izbriši
    2. Saj, Akoš, midva se velikokrat strinjava in veva, o čem govoriva. Veva tudi, da je danes drugače, kot je bilo pred dvajsetimi leti. Moralni razkroj je tako na Madžarskem kot v Sloveniji, a na narodnostnem področju ne moreš govoriti eno, delati pa drugo, kot se to počne v Porabju. Slovenska identiteta (na prvem mestu ohranjanje jezika) mora biti prva, brez nje ni ideje o skupnosti, je pred dnevi v intervjuju izjavil ugledni tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor... Jaz pa bi dodala - sedaj in tukaj. Ne glede na preteklost, ki je Porabcem velikokrat le izgovor za napake sedanjosti...

      Izbriši
    3. Draga Valerija!
      Povprečna plača: "Po zadnijh podatkih statističnega urada Slovenije je slovenska povprečna bruto plača znašala 1.523, 98 evra, kar znese 200 evrov več, kot povprečna bruto plača v pomurski regiji." (...) " V pomurski regiji znaša povprečna bruto plača 1.323,96 evra oz. neto 883,68 evrov".
      Na Madžarskem (2013) - (227 800 forintov bruto, to je pribl. 148 700 neto), torej po današnjem kursu: 476 evrov. In brezposelnost je bila v Porabju leta 2013 10,2% Sedaj se je stanje malo poboljšalo. Te številke na vsak način opravičujejo mene.

      Izbriši
    4. Lakota se ne vidi vedno na prvi pogled. Na Madžarskem je vsak drugi otrok podhranjen:
      "http://www.19keruleti-hirhatar.hu/hirek/magyarorszagon-minden-masodik-gyerek-ehezik"

      Izbriši
    5. Draga Suzana, povprečna plača v Sloveniji in na Madžarskem nam nič ne pove o konkretnem ekonomskem položaju večine prebivalstva, saj poznamo tudi institut minimalne plače, ki jo v Sloveniji prejema 2 petini zaposlenih, a zasebni delodajalci velikokrat kršijo zakonodajo in delavcem - z izgovorom, da podjetje ne dosega zadovoljivih ekonomskih rezultatov - dajejo manj kot minimalno plačo. A to tu ni pomembno, saj mi primerjamo Porabje in Prekmurje, tukaj pa se statistika obrne. Če je v Porabju približno 10-odstotna brezposelnost, je v Prekmurju trenutno približno 20-odstotna in gre predvsem za trajno nezaposljive osebe. To pa pove vse.
      Res se lakota ne vidi na prvi pogled, a madžarska statistika tu ni relevantna; v Porabju pa - še enkrat poudarjam - ni lačnih otrok!

      Izbriši