"Danes praznujemo Prešernov dan – dan slovenske kulture.
Kot ravnateljica dvojezične osnovne šole in vrtca v Števanovcih imam veliko odgovornost
pri ohranjanju slovenskega jezika. To je tudi moj materni jezik, saj izhajam iz
slovenske porabske družine, v kateri smo govorili porabsko narečje. V šoli sem
se učila slovenski knjižni jezik,
kasneje sem ga študirala in danes poleg
ravnateljevanja poučujem na števanovski šoli tudi slovenščino. Ker je naša šola
dvojezična, morata biti oba jezika, madžarski in slovenski, enakovredno
zastopana. To je sicer v praksi včasih težko uresničiti, vendar se kot
ravnateljica trudim in želim, da bi imel slovenski jezik na števanovski šoli
vedno večjo vlogo. To pa bomo dosegli le tako, če bomo učitelji z učenci
govorili slovensko, ne samo pri pouku, ampak tudi med odmori. Učitelji na naši
šoli se zavedamo, da naša šola obstaja zato, ker je dvojezična. Vsi skupaj se
moramo potruditi - učitelji, učenci in
starši, da bomo slovenščino dvignili na še višji nivo. Nenehno moramo
motivirati učence, njihove starše in tudi učitelje, ki še ne znajo slovensko,
da se potrudijo in se slovenščino ne samo učijo, ampak tudi naučijo."... Odlomek slavnostnega govora, ki je bil na papir in v usta položen števanovski ravnateljici, je sicer krasen, tudi prebrala ga je zelo solidno... Če bi bila vsaj stotinka tega resnična... (Vsebina 2.-4. stavka je resnična.) Če bi vsaj tisočinko tega ona res delala in živela... Vzdrževalec šole, Državna slovenska samouprava, bi morala ravnateljici in učiteljem dati kot obvezno branje, kot mantro ali molitev, da 10-krat na dan glasno preberejo te stavke!!! Če ne bodo tega storili oni, se bom jaz česa spomnila...
Učenci števanovske in seniške šole so pokazali predvsem svoje najmočnejše adute, petje in ples, odlično je Minattijevo ponarodelo pesem Nekoga moraš imeti rad recitirala dijakinja monoštrske srednje strokovne šole, program pa so prav tako izvrstno zaključili učenci partnerske OŠ Kuzma iz bližnjega Prekmurja, ki so pripravili pravi gledališki dogodek - dramatizirali so balado Lepa Vida in tematiko domiselno povezali z usodo slovenskih aleksandrink... Čestitke vsem!!!
"Porabski
Slovenci moramo poiskati svojo identiteto tudi tako, da začnemo ponovno uporabljati svoj materni jezik v šoli, doma
in v vsakdanji komunikaciji. Več se moramo družiti in več sodelovati. Sedaj, ko
ni več meja, bi se morali tudi pogosteje družiti z rojaki iz Slovenije."... Tako nekako je pred zaključkom svojega govora dejala števanovska ravnateljica. Nekaj ur pred tem pa se je na njeni, tako slovensko-kulturno ozaveščeni dvojezični šoli dogodilo tole: Zvoni telefon in eden izmed učiteljev se odzove na klic... Razlaga, pojasnjuje, konča pogovor. Obrne se proti kolegom: "Starši enega izmed učencev kličejo in sprašujejo, zakaj imamo skupno pustovanje v Monoštru že danes, saj je še daleč do pusta... Oh, kako so neumni, da ne vedo, da imamo proslavo kulturnega praznika... " Nekaterim prisotnim je zastal dih, obšla jih je slabost... Pa ne zaradi staršev, ki so Madžari in imajo otroke na nezahtevni zastonjkarski, ne pa na slovensko-madžarski dvojezični šoli!!! To je prava podoba števanovske dvojezične šole, njihovega odnosa do slovenščine in vsega, kar je v zvezi z njo!!! In porabska "organiziranost" molči... In se ukvarja s seboj... In slovenski predstavniki asistirajo... In skupno skrbijo za vedno nove premike Potemkinovih vasi na prave lokacije ob pravem času...
Mi lahko kdo pojasni, kaj je narobe - z mano???
Ni komentarjev:
Objavite komentar