Uvodna slikca nima nič s prvim delom naslova, ki pomeni "pobožne želje", ampak je resničen jurček, ki sem ga našla včeraj kar med počasno vožnjo skozi gozd, ga fotografirala, kasneje pa - pojedla, seveda ne surovega (kot bi najraje nekateri mene...). Lep uvod v ta jesenski čas, mnogo lepši, kot so resnice porabskega šolskega in vsesplošnega vsakdana, kot bi bili odgovori na vprašanja iz mojega prejšnjega zapisa. Ja, tista vprašanja bodo ostala še dolgo neodgovorjena, odgovori pa moje pobožne želje... DOKLER... Kozica bo še naprej znala šteti in bo pogumno in odločno štela, različni primerki živalskega sveta pa jo bodo le obsojali in se čudili, kaj počne... DOKLER... Ker se stvari z magičnim DOKLER - po porabski realnosti sodeč - uredijo le v pravljicah... in med živalskim svetom... in med rastlinami... med ljudmi, težko ali sploh ne... Ker ni volje, ni poguma, ni vizije, ni ambicij, porabski svet je naravnan na danes, o jutri se pripoveduje medijem in drugim nebodijihtreba naivnežem... Vse to s podporo ljube čebele matice... "Poskrbi zase, več se ukvarjaj s sabo, delaj zase, stvari v Porabju pa pusti, kakršne so, saj se nikoli ne bodo spremenile. Veš, lepše in bolje ti bo, ne jemlji tega, da se tu več ne govori slovensko, osebno... Je pač tako..." To je eden izmed modrih nasvetov tistih, ki so me pred časom popredmetili, trenutno pa me ljubeče poosebljajo, ah in oh, celo - imajo strašno radi!!! Razumi, če moreš...
Šolsko leto se je v Porabju torej začelo. Takole svečani so bili prvi dan zbrani učenci gornjeseniške šole v svoji skromni, a prijetni telovadnici; vzorno dvojezična uvodna slovesnost me je res navdušila! Tudi dejstvo, da imajo letos na šolo vpisanih od 1. do 8. razreda kar 68 učencev - že dobrih dvajset let jih ni bilo toliko!!! Vsi seveda obiskujejo narodnostni pouk slovenskega jezika (5-6 (1. in 5. razred) ur tedensko). Če to število ur množimo s 35 šolskih tednov in še z 8 šolskih let, je to ogromno ur, v katerih se vsak učenec, ne glede na učne zmožnosti, če je dobra motivacija in učiteljeva strokovna pripravljenost, mora naučiti slovensko!!! Seveda pa tu niso samo ure slovenščine, kar nekaj drugih predmetov naj bi bilo dvojezičnih! Pa odmori in zunajšolske slovenske dejavnosti in še marsikaj... Pogoji so torej odlični, le učitelji in starši se morajo zavedati svoje odgovornosti...
Tako simpatično pa so mi prvi dan v šoli pozirali seniški prvošolčki z razredničarko Evo, ki ji bo to druga dvojezična generacija učencev. Želim jim lepe šolske urice z mnogo novih slovenskih besed in stavkov!!
Na števanovski šoli so zaradi nedokončanih gradbenih del začeli šolsko leto teden dni pozneje. Tudi tam je od 1. do 8. razreda kar 52 učencev, od tega 6 prvošolcev. Problemi z razrednimi učitelji, ki naj bi poučevali dvojezično, a ne znajo niti besede slovensko, ostajajo... Čeprav bi se vsaj delno dali rešiti, če... Preveč če-jev, preveč tistih, ki niso dovolj odločni in modri, da bi nanje poiskali odgovore.
Za konec - lansko jesensko tihožitje; o prvem šolskem mesecu v Monoštru bo tekla beseda naslednjič...
Ni komentarjev:
Objavite komentar