Več
jezikov znaš, več veljaš – pravi pregovor, ki je v današnjem času vedno bolj
aktualen. Sodobni svet prinaša nove priložnosti in nove izzive in – zakaj ne bi
bila za Vašega otroka nov izziv in priložnost prav slovenščina?
Priročnik,
ki je pred Vami, želi nagovoriti starše otrok iz celega Porabja in našega
»glavnega mesta« Monoštra, želimo pa, da v njem kaj novega in zanimivega za
svoje vnuke najdejo tudi dedki in babice.
V
Porabju že tisočletje živijo drug ob drugem slovenski, madžarski in nemški
jezik, z njimi pa tri kulture. Ker želimo kaj več povedati o slovenskem jeziku
in njegovem učenju, Vas prijazno vabimo, da se na naslednjih straneh seznanite
z možnostmi in priložnostmi, ki se ponujajo, če se boste odločili, da svojega
otroka vpišete k pouku slovenščine v monoštrskih šolah oziroma na dvojezični
šoli na Gornji Senik ali v Števanovce. Morda bo to zanj učenje zanimivega
jezika sosedov, morda učenje materinščine Vas samih ali Vaših prednikov, morda
pa iskanje novih priložnosti.
Spoštovani
starši, želimo Vam podati osnovne informacije o možnostih učenja slovenščine v
vrtcu, osnovni in srednji šoli, predvsem pa Vam predstaviti številne
dejavnosti, ki jih za otroke, ki se učijo slovenščino, ponujamo dodatno, s
strokovno in finančno pomočjo slovenskega šolskega ministrstva kot tudi krovne
slovenske organizacije v Porabju, Državne slovenske samouprave.
Seveda
pa se šolanje za večino otrok ne zaključi s srednjo šolo, zato bomo predstavili
tudi možnosti študija v Sloveniji. Ker je dvo- ali večjezičnost pri današnjih
otrocih nuja, Vam v razmislek o enem od jezikov Vašega otroka z veseljem
ponujamo slovenščino.
Sprejmite
izziv!
Na nekaj več kot desetih straneh bralce popeljem skozi možnosti učenja slovenščine v Porabju in v Sloveniji in se mi zdi popolnoma naravno in skoraj samoumevno, da je priložnost res dobra ... Ampak ... Če bi bili odgovorni za učenje slovenščine v Porabju vsaj četrtino mene, se ta trenutek ne bi spraševala, kaj o možnostih učenja slovenščine in na kakšen način so na dnevih odprtih vrat poučeni starši ... Lično opremljene šole, vsa tehnika, številne materialno-tehnične možnosti - gotovo je to pomembno ... To je prvi vtis, ki ga je nujno nadgraditi z vsebino, dvojezično vsebino, s poudarkom na slovenskem jeziku - nekaterim jeziku prednikov, drugim jeziku sosedov; jeziku, zaradi katerega šole obstajajo, jeziku, ki bi ga morali vsi spoštovati in postavljati na prvo mesto ... Ga uporabljati v medsebojni komunikaciji, predvsem pa v komunikaciji z učenci! Razkazovanje pouka madžarščine na dnevu odprtih vrat ene od šol je zgolj dokaz, da ne dojemate svojega položaja in odgovornosti! Res zaskrbljujoče ... Danes je moderna drugačnost. Nekaj več. Nek plus. Dodana vrednost, skriti zaklad. Nekaj, zaradi česar smo bogatejši od drugih ... V čem bi se razlikovale šole v Porabju od tistih v Lentiju, Egru, Ajki, Peču, Szegedu ..., če ne bi imele narodnostne slovenščine??? V ničemer! Morda le v tem, da bi bile že davno ukinjene, posebej seniška in števanovska, ker število učencev ne zadovoljuje splošnih državnih kriterijev. Ampak porabske šole danes delujejo in bodo delovale toliko in tako dolgo, dokler bo na njih slovenščina!!! Ne vem, zakaj se staršem tega ne pove tako direktno in temeljito, da pozneje, ko otrok že nekaj let obiskuje katero izmed šol in se mu pri slovenščini kaj zalomi, starši ne bi nejeverno nergali v smislu, zakaj se je treba učiti to slovenščino, raje bi se učili nemščino ... Tudi učitelji Madžari, ki so sprejeti v delovno razmerje na šolah in morajo opraviti izpit iz slovenskega jezika, ne bi nergali in jamrali, kaj šele težili z vprašanjem ZAKAJ JAZ TO MORAM, če bi se jim pred vstopom v delovno razmerje stvari pojasnile dovolj temeljito: na dvojezični šoli ste, vaša dolžnost je, da se potrudite naučiti vsaj osnove slovenščine, in ni dolžnost Slovencev na šoli, da se prilagodijo vam ... Ne, o tem na šolah, žal, ni govora ... Zato so učinki dela hudo žalostni ...
Če bi organizirala takšen dan, bi gotovo poudarila vse zgoraj zapisano; navdušila bi starše, da bi se začeli zanimati za šolo s slovenščino in zaradi slovenščine; za starše, ki bi se želeli vključiti, malo bolj naučiti jezika, bi organizirala posebne programe, jih vključevala, vabila in jim dokazala, da slovenščina je priložnost in morda prihodnost za njihove otroke ... Seveda pa ima veliko težo lasten zgled ... Ob tej moji provokaciji, kot to tu imenujejo, pa v porabskih logih naletimo na minsko polje ... Lasten zgled? Kaj ima ta srednjeveška mantra z mano?? - se sprašujejo ... Verjetno je res, da bi učitelji in šolska vodstva morali - zaradi lastne verodostojnosti, če že ne zaradi vseh drugih razlogov - lastne otroke naučiti slovensko. Biti zgled ...
Slovenščina je in bo priložnost, če boste vi tako hoteli ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar