Kako pa je s tujimi jeziki na Madžarskem?

Novica, kako slabo madžarski državljani obvladajo tuje jezike in kako mizeren je pretežno pouk le-teh v šolah, posebej v manjših krajih, zame ni nobena novica, saj se s tem problemom v živo srečujem že več kot 20 let, še bolj pa slab odnos do pouka tujih jezikov in minimalne učinke le-tega čutim, odkar imam sina šolarja... Porabje, posebej Monošter, je od nekdaj gravitiralo na Avstrijo, zato je bila nemščina nekakšen jezik okolja, ki so ga za silo - za osnovno sporazumevanje - govorili skoraj vsi. A poučevanje v šoli je bilo nekaj drugega. Po t. i. demokratičnih spremembah v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja in nasilni ukinitvi pouka ruščine bi le-to bilo potrebno nadomestiti s poukom zaželenih tujih jezikov. Učiteljem ruščine se je ponudil "šnelkurs" - v letu in pol so postali učitelji nemščine ali angleščine, če so želeli. Njihova nova pridobitev je seveda bila katastrofalno znanje novega jezika, muka zanje, še bolj pa za učence. V monoštrskih šolah bi lahko na prste ene roke - še danes - prešteli dobre učitelje nemščine ali angleščine, ki so katerega izmed teh jezikov redno študirali. To pa je za šole bistveno premalo. Večina učencev in dijakov je tako prikrajšana za normalen pouk tujega jezika, kar bo velik problem, ko bodo hoteli šolanje nadaljevati.

Od leta 2020 se bo lahko na visokošolski ali univerzitetni študij na Madžarskem vpisal le dijak, ki bo imel vsaj en izpit iz tujega jezika na srednji stopnji, lahko berete med kratkimi novicami v časopisu Porabje. Trenutno opravi maturo brez jezikovnega izpita približno polovica dijakov, druga polovica ima jezikovni izpit le zaradi tega, ker ji starši lahko plačajo jezikovne ure pri zasebnem profesorju. Rezultati so slabi, kljub temu da imajo učenci in dijaki zadosti jezikovnih ur na šolah. Prvemu tujemu jeziku je v devetih letih (od 4. razreda OŠ do konca SŠ) namenjenih 936 šolskih ur, drugemu tujemu jeziku 432. Po mnenju strokovnjakov mora zadostovati za jezikovni izpit na srednji stopnji od 500 do 600 ur. Po podatkih Evrobarometra je Madžarska na zadnjem mestu po znanju tujih jezikov, saj 65 odstotkov ljudi ne govori nobenega tujega jezika, le 13 odstotkov govori dva tuja jezika in le 4 odstotki več tujih jezikov. »Madžarski šolski sistem povečuje razlike,« so ugotavljali na konferenci z naslovom Kaj je narobe s poukom tujih jezikov na šoli?, ki jo je organiziralo Društvo za znanje tujih jezikov. Znanje tujih jezikov je že tudi zdaj neke vrste socialna ločnica, ker študentje brez jezikovnega izpita ne dobijo diplome. Takih je letno od 6 do 8 tisoč. Še večje pa bodo razlike med otroki v dobro situiranih družinah in socialno šibkimi po letu 2020, ko ti brez jezikovnega izpita niti možnosti ne bodo imeli, da bi se prijavili na visokošolske ustanove... Res, kaj je narobe s poukom tujih jezikov na Madžarskem???

Saj res, kaj je narobe s poukom slovenščine na Madžarskem??? Nekakšno patološko prepričanje, ki se vleče iz roda v rod, da se slovenščine, nemščine, angleščine... v teh logih ne da naučiti; da so tuji jeziki nekaj tako groznega, da tega otroci ne zmorejo. O tem, žal, govorijo tudi učitelji...

V monoštrskih šolah je dolgoletno nenapisano pravilo, obenem pa legalna in nesankcionirana kršitev šolske zakonodaje, da se učence, ki se vpišejo k narodnostni slovenščini, prav posebej diskriminira. Žal, pri tej diskriminaciji aktivno sodelujejo starši, ki se ne zavedajo in ne razumejo, kako prikrajšujejo svoje otroke. Učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine, se namreč ne morejo do konca osnovne šole, 8. razreda, učiti nobenega tujega jezika! Ko je moj sin iz 4. razreda šel v 8-letno gimnazijo, mi je bilo logično, da se zanimam, če je možnost dodatnega pouka angleščine (on jo je sicer privatno obiskoval že od 1. razreda). Rečeno mi je bilo, da bodo povprašali tudi druge starše in na osnovi odgovorov ukrepali. Res smo dobili list papirja z vprašanjem, če želimo reden pouk angleščine, 2-3 ure tedensko, ali samo neobvezen krožek, 1-2 uri tedensko. Vsi starši iz sinovega razreda, razen mene, so se odločili za - krožek!!! Katastrofa! Pogovarjala sem se z nekaterimi - seveda tudi sami ne vedo niti besede nobenega tujega jezika - ki so mi vehementno zatrjevali, da je to za otroke preveč... Kaj pa bo v srednji šoli ali na študiju? Ah, to je še daleč, zdaj pa naj se ne mučijo... To je, žal, madžarski odnos do tujih jezikov...

Moj sin je zdaj sedmošolec. Ob aktivnem znanju slovenščine in madžarščine odlično za svoja leta govori angleško in vsako leto opravlja razredni izpit iz angleščine, ki jo privatno obiskuje po 4 ure tedensko, v šoli pa še 2 uri krožka... Dokler pač tudi starši ne bodo dojeli, da je učenje jezikov za otroke najpomembnejše, kar jim lahko dajo in omogočijo, bo tako, kot je... Neslavna zadnja mesta madžarske države, ki ji to ni v ponos, bodo še naprej odraz miselnosti, ki funkcionira malo drugače kot sodobni svet... In vse to ne bo v ponos niti staršem, ki v svoji omejenosti razmišljanja delajo otrokom nepopravljivo škodo... 













Slovenščina kot priložnost za vaše otroke

Marec je mesec, ko se na porabskih šolah odvijajo t. i. dnevi odprtih vrat, na katerih se lahko starši bodočih prvošolcev seznanijo z možnostmi in priložnostmi za svoje otroke. Ena izmed takih priložnosti - v to sem še vedno prepričana - je tudi učenje slovenščine. Na zgornji fotografiji so platnice priročnika za starše, ki sem ga pripravila pred šestimi leti, kolegica ga je prevedla v madžarščino, in zdaj se ponovno pripravlja posodobljena dvojezična izdaja. Slovenščina kot priložnost... V uvodu sem zapisala takole:

Več jezikov znaš, več veljaš – pravi pregovor, ki je v današnjem času vedno bolj aktualen. Sodobni svet prinaša nove priložnosti in nove izzive in – zakaj ne bi bila za Vašega otroka nov izziv in priložnost prav slovenščina?

Priročnik, ki je pred Vami, želi nagovoriti starše otrok iz celega Porabja in našega »glavnega mesta« Monoštra, želimo pa, da v njem kaj novega in zanimivega za svoje vnuke najdejo tudi dedki in babice.

V Porabju že tisočletje živijo drug ob drugem slovenski, madžarski in nemški jezik, z njimi pa tri kulture. Ker želimo kaj več povedati o slovenskem jeziku in njegovem učenju, Vas prijazno vabimo, da se na naslednjih straneh seznanite z možnostmi in priložnostmi, ki se ponujajo, če se boste odločili, da svojega otroka vpišete k pouku slovenščine v monoštrskih šolah oziroma na dvojezični šoli na Gornji Senik ali v Števanovce. Morda bo to zanj učenje zanimivega jezika sosedov, morda učenje materinščine Vas samih ali Vaših prednikov, morda pa iskanje novih priložnosti.

Spoštovani starši, želimo Vam podati osnovne informacije o možnostih učenja slovenšči­ne v vrtcu, osnovni in srednji šoli, predvsem pa Vam predstaviti številne dejavnosti, ki jih za otroke, ki se učijo slovenščino, ponujamo dodatno, s strokovno in finančno pomočjo slovenskega šolskega ministrstva kot tudi krovne slovenske organizacije v Porabju, Državne slovenske samouprave.

Seveda pa se šolanje za večino otrok ne zaključi s srednjo šolo, zato bomo predstavili tudi možnosti študija v Sloveniji. Ker je dvo- ali večjezičnost pri današnjih otrocih nuja, Vam v razmislek o enem od jezikov Vašega otroka z veseljem ponujamo slovenščino.

Sprejmite izziv!

Na nekaj več kot desetih straneh bralce popeljem skozi možnosti učenja slovenščine v Porabju in v Sloveniji in se mi zdi popolnoma naravno in skoraj samoumevno, da je priložnost res dobra ... Ampak ... Če bi bili odgovorni za učenje slovenščine v Porabju vsaj četrtino mene, se ta trenutek ne bi spraševala, kaj o možnostih učenja slovenščine in na kakšen način so na dnevih odprtih vrat poučeni starši ... Lično opremljene šole, vsa tehnika, številne materialno-tehnične možnosti - gotovo je to pomembno ... To je prvi vtis, ki ga je nujno nadgraditi z vsebino, dvojezično vsebino, s poudarkom na slovenskem jeziku - nekaterim jeziku prednikov, drugim jeziku sosedov; jeziku, zaradi katerega šole obstajajo, jeziku, ki bi ga morali vsi spoštovati in postavljati na prvo mesto ... Ga uporabljati v medsebojni komunikaciji, predvsem pa v komunikaciji z učenci! Razkazovanje pouka madžarščine na dnevu odprtih vrat ene od šol je zgolj dokaz, da ne dojemate svojega položaja in odgovornosti! Res zaskrbljujoče ... Danes je moderna drugačnost. Nekaj več. Nek plus. Dodana vrednost, skriti zaklad. Nekaj, zaradi česar smo bogatejši od drugih ... V čem bi se razlikovale šole v Porabju od tistih v Lentiju, Egru, Ajki, Peču, Szegedu ..., če ne bi imele narodnostne slovenščine??? V ničemer! Morda le v tem, da bi bile že davno ukinjene, posebej seniška in števanovska, ker število učencev ne zadovoljuje splošnih državnih kriterijev.

Ampak porabske šole danes delujejo in bodo delovale toliko in tako dolgo, dokler bo na njih slovenščina!!! Ne vem, zakaj se staršem tega ne pove tako direktno in temeljito, da pozneje, ko otrok že nekaj let obiskuje katero izmed šol in se mu pri slovenščini kaj zalomi, starši ne bi nejeverno nergali v smislu, zakaj se je treba učiti to slovenščino, raje bi se učili nemščino ... Tudi učitelji Madžari, ki so sprejeti v delovno razmerje na šolah in morajo opraviti izpit iz slovenskega jezika, ne bi nergali in jamrali, kaj šele težili z vprašanjem ZAKAJ JAZ TO MORAM, če bi se jim pred vstopom v delovno razmerje stvari pojasnile dovolj temeljito: na dvojezični šoli ste, vaša dolžnost je, da se potrudite naučiti vsaj osnove slovenščine, in ni dolžnost Slovencev na šoli, da se prilagodijo vam ... Ne, o tem na šolah, žal, ni govora ... Zato so učinki dela hudo žalostni ...

Če bi organizirala takšen dan, bi gotovo poudarila vse zgoraj zapisano; navdušila bi starše, da bi se začeli zanimati za šolo s slovenščino in zaradi slovenščine; za starše, ki bi se želeli vključiti, malo bolj naučiti jezika, bi organizirala posebne programe, jih vključevala, vabila in jim dokazala, da slovenščina je priložnost in morda prihodnost za njihove otroke ... Seveda pa ima veliko težo lasten zgled ... Ob tej moji provokaciji, kot to tu imenujejo, pa v porabskih logih naletimo na minsko polje ... Lasten zgled? Kaj ima ta srednjeveška mantra z mano?? - se sprašujejo ... Verjetno je res, da bi učitelji in šolska vodstva morali - zaradi lastne verodostojnosti, če že ne zaradi vseh drugih razlogov - lastne otroke naučiti slovensko. Biti zgled ...

 Slovenščina je in bo priložnost, če boste vi tako hoteli ...