Vsezamejsko srečanje učiteljev

"Letos se bomo srečali šestič. Od prvih sramežljivih poznanstev v Piranu smo se preko Madžarske, Avstrije, Italije in Hrvaške dodobra spoznali in naše druženje prerašča v potrebo biti skupaj, izvedeti, povedati, doživeti. Ste gledali skoke na Planiški skakalnici, našem nacionalnem ponosu?  Ste videli lepote okolja ? Prav tja vas vabimo! V Planico, med hribe, k izviru reke Save, na vrh zaletišča skakalnice, med vrhunske slaviste, med osnovnošolske učitelje, na posebej za vas pripravljen kabaret in med vaške zabavljače. Gotovo si imamo veliko povedati in komaj čakam, da se ponovno srečamo. CŠOD bo vaš gostitelj, pripravili smo vam zanimiv program, v živo boste doživeli tudi naravoslovni dan."... Tako se je glasilo prijazno povabilo direktorice slovenskih CŠOD, naše dolgoletne znanke in prijateljice, Alenke Kovšce. Vabilu pa je bil priložen še skrbno pripravljen program naše Veronike, ki je od začetka do konca držala vse niti v rokah...

V Planici, zibelki (smučarskih) poletov, je torej od 16.-18. aprila letos potekalo že 6. Vsezamejsko srečanje učiteljev iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in matične Slovenije; tistih učiteljev, ki s srčnostjo in ljubeznijo do ohranjanja slovenščine v zamejskih skupnostih poučujejo na šolah, ki jih obiskuje najmlajši rod Slovencev v omenjenih državah, in tudi pripadniki večinskega naroda, ki se želijo naučiti jezik sosedov, znancev, prijateljev... Med udeleženci, žal, spet ni bilo niti enega porabskega učitelja... Aha, zakaj? Stroški srečanja ne morejo biti razlog, saj je financer tovrstnih dogodkov slovensko šolsko ministrstvo preko Zavoda RS za šolstvo; tudi pot do kraja dogajanja ni problem, saj sem zanjo (dostava vsakega od in do hišnega praga) vedno poskrbela jaz. Odgovor je torej na dlani...

Če so nas pričakale sive, zamegljene gore, je srečanje dragih znancev in prijateljev bilo toliko bolj prijetno. CŠOD Planica je izjemna lokacija!

Po prisrčnih spoznavanjih in obujanjih spominov prvi večer nas je čakal drugi, zelo pester strokovni dan. Najprej obisk na OŠ Josipa Vandota v Kranjski Gori, prisostvovanje pouku, razgovori; pozitivno vzdušje in radovednost... Taka, kot jo premorejo le pravi učitelji, posredno pa potem tudi njihovi učenci.

Popoldan je minil ob predstavitvah zamejskih utrinkov - drug drugemu smo predstavljali pozitivne novosti in dobre prakse svojih šolskih okolij. Začeli smo pri Slovencih v Italiji; kolegica Andreja je predstavila projekt, ki se izvaja na slovenski in italijanski strani, v slovenskih šolah v Italiji imajo dve učiteljici asistentki iz Slovenije. Nato so tri učiteljice iz Trsta, ki poučujejo slovenščino kot tuji jezik na italijanskih šolah, predstavile učbenike, ki so jih pripravile v ta namen; izjemno zanimivo in poučno... Najnovejšo šolsko zvezdico s Koroške je predstavila Marica: Kajpataj - jezikovni portfolio v slovenščini, nemščini in italijanščini, ki ga bodo prejeli vsi koroški učenci, ki obiskujejo pouk slovenščine.

Tudi v Varaždinski županiji se izvajajo krožki slovenščine na nekaterih šolah; učiteljice izvajalke so predstavile to dejavnost. (Ob tem se mi že dalj časa postavlja zelo tehtno vprašanje: Kako in kje lahko Slovenija najde sredstva in zakonske podlage za financiranje 9 učiteljev s ptujskega območja, ki hodijo na hrvaške šole Varaždinske županije izvajat krožke slovenščine za hrvaške otroke, ko nam ta ista Slovenija že desetletje pripoveduje, da ni sredstev in zakonskih podlag za financiranje učiteljev iz Slovenije, ki bi prihajali poučevat slovenščino – torej izvajat reden pouk narodnostne materinščine –  za najmlajši rod Porabskih Slovencev, pripadnike avtohtone slovenske narodne skupnosti??? Mi bo kakšen politični junak kdaj odgovoril na to vprašanje? Kolikor mi je znano, v Varaždinski županiji pač ni slovenske avtohtone poselitve... To, kar se dogaja s slovenskim odnosom do Porabja pri tem vprašanju, meji že na načrtno onemogočanje učenja manjšinske materinščine!!! Bo mačeha Slovenija res žrtvovala Porabje??? Toda - kaj bo dobila v zameno???)

Sama sem dodala porabski utrinek - predstavila sem pomemben prekmursko-porabski šolski projekt Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jezikih manjšin v Prekmurju in Porabju in učbeniški projekt, v katerem smo pripravili 15 učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov... Veliko zanimivega in koristnega, vse za izboljšanje pouka jezika v zamejskih skupnostih; ves čas pa sem razmišljala in se spraševala, kdaj bo politika prešla od besed k dejanjem in najprej pri sebi, potem pa znotraj skupnosti poskrbela za izboljšanje stanja duha... Obstoječa politika nikoli!!

Še ena zanimiva predstavitev je bila na vrsti pred večernim družabno-kulturnim programom: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik na FF v Ljubljani nenehno skrbi za odlične učbenike, s katerimi si lahko veliko pomagamo tudi v zamejstvu. Pred izidom sta dva nova, ki sta ju predstavili avtorici Damjana in Mihaela; prvi bo začetni tečaj za otroke, drugi pa intenziven tečaj za mladostnike. Seveda pa poznamo že njihove dosedanje učbenike.

 

Prelepemu večeru je sledil zanimiv naslednji dan naravoslovnih dejavnosti... Ogled planiških skakalnic... Iz doline in z vrha zaletišča velikanke. Neprecenljivo!

In počasi - poslavljanje... Obljube, da se ob letu osorej srečamo v Monoštru...

Do takrat pa - le upanje, da se bo kaj spremenilo na bolje; da nam bodo taka srečanja dajala še več pozitivne energije in upanja; da bodo tudi politiki kdaj opazili luč v učiteljevem oknu... Predolgo traja ta vseenost, predolgo...