Danes, 26. aprila 2016, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc udeležil posebne slovesnosti, na kateri je predsednik republike Borut Pahor odlikoval z medaljami za zasluge zamejske Slovence in dolgoletne novinarje, ki so pokrivali zamejsko tematiko v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
Medaljo za zasluge je predsednik Pahor vročil dr. Dragu Štoki, Marjanu Terpinu, Mirjam Muženič, Lojzetu Kosu, odlikoval pa je tudi Giorgia Banchiga, Gernota Kocherja in Karla Gadanyija." Karel Gadanyi - zamejski Slovenec?? Ta pa je dobra!! Pred dvema letoma in pol sem napisala blog na temo slovenske katedre v Sombotelu, ki jo je omenjeni več kot tri desetletja vodil - dobro si je osvežiti spomin, da boste razumeli, čemu moje zgražanje, ne pa navdušenje - predvsem nad tistim, ki se je tega bizarnega predloga spomnil: http://iskriceizporabja.blogspot.si/2013/12/izvirni-greh-apaticnega-odnosa-do.html ...
Svoje zgražanje sem objavila tudi na Facebooku:
Čestitam vsem odlikovancem, posebej zamejskim novinarjem, me pa čudi in sem ogorčena, da se med zamejske Slovence na Madžarskem podtika kameleona, ki, prvič, ni Slovenec, drugič, skoraj nikoli ni deloval v njihovo, ampak svoje dobro, in, tretjič, malo samokritičnosti in slovenskega zavedanja/ponosa predlagateljem res ne bi škodilo... Zato pa je stanje duha v Porabju tako, kot je... Med komentarji je bil zelo tehten ta, v katerem se slovenska zagovornica sprašuje, kdo je dal ta predlog brez vednosti skupnosti: Kdo so pa bili predlagatelji? Lepo bi bilo tudi kaj takega vedeti narodnostni skupnosti, ki naj bi dala predlog za veliko odlikovanje za ljudi, ki so vse življenje delovali za njo...
Kolikor vem, je bil predlagatelj kar predsednik Zveze Slovencev, brez vednosti predsedstva ali kakšnega legitimnega predstavnika skupnosti, po načelu Slovenci v Porabju - to sem jaz! Naj spomnim, da je Zveza zgolj civilno društvo kulturno-informacijske narave z nekaj čez 100 člani ... In ta isti predsednik je vsa leta velik kritik šolstva, neučinkovitosti učiteljev in vsega, kar je povezano z narodnostnim izobraževanjem ... Kdo pa so ti učitelji na šolah, predvsem mislim na učitelje slovenščine? Diplomanti katedre za slovenski jezik, ki jih je tudi poučeval, hkrati pa jim kot vodja katedre, pozneje rektor, podpisal diplome iz slovenskega jezika - gospod odlikovanec!!! 120 takih diplom je bilo podeljenih, se je hvalil na neki obletnici, a na prste obeh rok bi lahko prešteli tiste, ki imajo za papirjem tudi ustrezno znanje ... Pa ne gre le za znanje, ampak v prvi vrsti za odnos do jezika, narodnosti, pripadnosti slovenstvu; že več kot dvajset let poslušam zgodbe taistih učiteljev, kako se jih je na študiju slovenščine uspešno pomadžarjalo, kako je še slovenska lektorica z njimi raje govorila madžarsko kot slovensko (za lažje razumevanje pa še podatek, da odlikovanec ni Porabski Slovenec, ampak gradiščanski Hrvat; in da ne bom razumljena napačno: nič nimam proti temu, ampak naj se to javno pove/zapiše, ne pa zamegljuje). Predsednik Zveze je torej za odlikovanje predlagal nekoga, katerega "produkte" je posredno kritiziral desetletja ... Razumi če moreš ...
Odlikovanec je medaljo za zasluge prejel za uspešno umeščanje slovenistike v madžarski visokošolski prostor in za podporo ter pomoč Porabskim Slovencem pri ohranjanju jezika in identitete. Zelo zanimive zasluge ... Prvi bi lahko pritrdila, saj se je katedra za slovenski jezik - z vsemi dobrimi nameni in velikimi načrti - res ustanovila pred več kot tremi desetletji, tudi z gostujočimi mariborskimi profesorji; a vse to ni trajalo dolgo. Dobro desetletje po ustanovitvi je začetni zagon začel plahneti; o gostujočih profesorjih ne duha, ne sluha, velik osip študentov, neznanje jezika ob koncu študija ... Že dolgo javno priporočam vsem, ki bi se slovenščino želeli naučiti, da se odpravijo v Slovenijo ... Tista druga, še bolj abstraktna zasluga pa je rahlo smešna: v Porabju je precej znano, kdo je komu pri čem in s čim pomagal ...
Take motne zgodbe, kjer se samooklicani predstavniki skupnosti udinjajo nekim posameznikom, ki so sicer na nek način bili povezani s skupnostjo, a z zanemarljivim pomenom, so odraz popolne odsotnosti skupnostnega samozavedanja, ponosa, pa tudi etične in moralne drže. Skupnost brez teh vrednot pa je obsojena na počasen propad... Kaj, razen floskul o ohranjanju slovenskega jezika in identitete, v Porabju še imate? Kaj naj bi vas ohranilo kot narod, če vam za prenašanje lastnega jezika na potomce ni mar??? Kdo bo govoril čez dvajset, trideset let v Porabju še slovensko??? Učenci odlikovančevih diplomantov gotovo ne ... Pa potomci predlagatelja - zagotovo ne ...
P. s.: Sindrom Debore Serracchiani se po predmejstvu nezadržno širi; menim, da bi tudi v predsedniški palači morali malo razmisliti in o, milo rečeno, čudnih predlogih za odlikovance malo bolj razumno pretehtati; če bo šlo tako naprej, jih res nihče več ne bo jemal resno ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar