Ah, slovenščino se bo (na)učil v šoli ...

 

Slovenščine se ne bo naučil v šoli, ker se slovenščino kot materinščino učimo v družini! To je jezik naše prvotne socializacije, po definiciji jezik, ki se ga naučimo od matere, jezik našega prvega spoznavanja in doživljanja mikrosveta. Vse drugo so drugi in tuji jeziki. Amen. 😊😊 Porabje, kjer je slovenščina nekoč bila materinščina, je danes neprepoznaven svet, pogrošna predstava, v kateri vsi igrajo neke vloge. Kot, na primer, Kmetija na POP TV ali kakšen drugi resničnostni šov. Slovenščina je tu jezik za kamere in mikrofone, jezik za žicanje denarja iz Slovenije, predvsem jezik, ki ga uporablja peščica poklicnih politikantov in njihovih oprod ob obiskih ministrov, ki nimajo pojma, in drugih političnih priveskov, financerjev šov programov. Te resničnostne šove pa potrebujejo tudi dvorni pisuni in vsi, ki polnijo take in drugačne strani časopisov ali eter radijskih valov. Porabje je molzna kravica številnih likov, skoraj tako kot kakšna bližnja ali daljna vojna, ki se ne more končati, ker bi se s tem končal orjaški biznis. Življenja - končana ali zagrenjena - ne štejejo. Ta ponoreli, ponarejeni, lažni svet se je zaril v vsako luknjo na zemeljski obli, zelo intenzivno v Porabje, zato se moja čudenja razblinjajo kot milni mehurčki. Nič več me ne gane in ne preseneti. Podplat je koža čez in čez postala, je davno zapisal moj dragi France ... 😌

V spominskem arhivu svojih treh porabskih desetletij hranim marsikaj; najbolj odmeven pa je stavek marsikatere porabske mame (tu so predvsem tiste iz političnih, kulturniških in pedagoških vrst), ki mi je z neznosno lahkostjo zatrjevala: Moj/moja sin/hčerka se bo slovenščino naučil/naučila v šoli. A res? V treh desetletjih nisem v Porabju srečala niti enega učenca, ki bi se slovenščino naučil v šoli! Ne bom ponavljala že neštetokrat zapisanega, da je to nemogoče, saj je jezik porabskih družin madžarščina. Ko se učenci srečajo s slovenščino v "dvojezičnih" šolah, je zanje to nebodigatreba jezik. Nič več! Zato se ga prav nihče vsaj malo ne nauči. Posebej zadnjih nekaj let, ko politiki in njihovi propagandisti iz Slovenije javno izražajo, da jezik ni pomemben. Hipokrizija, dvoličnost brez primere! Kaj pa je pomembno? Dobre službe na manjšinski račun, blebetanje o ohranjanju slovenske identitete, jezika, kulture, ustvarjanje družinskih imperijev na račun slovenskih, madžarskih in EU davkoplačevalcev. Porabska družina (morda dve), ki bi morala nositi priimek Corleone (don Vito je tu ženskega spola), si je na naš račun ustvarila prav lep imperij. 😩Urada za Slovence ne moti, da mamine funkcije podeduje sin, da je v posle vpeta vsa družina in bližnji prijatelji, vsi pa se prodajajo pod blagovno znamko Porabski Slovenci. Kaj imajo resnični Porabski Slovenci od tega družinskega biznisa? Nič! Orjaški nič! V nekih drugih primerih bi takim rabotam rekli korupcija, klientelizem, nepotizem ... Dejan Židan - ni tako??? Vi ste namreč boter tega družinskega biznisa, ki nima nobene zveze z ohranjanjem slovenstva v Porabju. Ste naivni ali zavedeni ali ...?

Trenutno na nobeni izmed "dvojezičnih" šol ni niti enega učenca, ki bi vsaj pasivno obvladal slovenščino ali znal samostojno tvoriti nekaj slovenskih stavkov. 😭Ne nakladam, res je. Državni urad za šolstvo še vedno prireja tekmovanja v znanju manjšinskih jezikov, tudi slovenščine. Tekmovanje ima pisni in ustni del. Pisne naloge iz ene od šol so zelo dobre in učenci (skoraj) zmagajo. Ampak ... Obstaja ustni del, kjer se morajo predstaviti (to še gre, ker se napiflajo), potem pa člani komisije lahko kandidate vprašajo karkoli. Oh, joj! Tu pa nastane tišina, ker kandidati ne razumejo niti vprašanj, kaj šele da bi znali odgovoriti nanje. Ja, kako pa so lahko njihove pisne naloge tako dobre? Ker jim jih rešijo učitelji! Povedano naravnost, učitelji učijo učence goljufati! To se dogaja že desetletja in nikomur ni mar. Glavno, da gospa z urada iz Budimpešte odkljuka opravljeno nalogo. 😢

V Porabju se čas slovenščini izteka. Procesije ministrov in državnih sekretark so smešne farse, ki služijo le tistim, ki od tega biznisa živijo. Mlade, ki so morda v slovenščini začutili priložnost za svojo prihodnost, lahko preštejemo na prste ene roke, a bo še kakšen prst ostal. Laži in sprenevedanja ne živijo na dolgi rok, saj bo slej ko prej zmanjkalo ljudi. Ja, kako? Kje pa je tistih 1000 novih Slovencev, s katerimi ste se hvalili od Budimpešte do Trsta?? Laž ima res kratke noge in še krajšo pamet. 😋😕😓

Predpustno veseljačenje v Porabju

Nobeden izmed mojih dvesto in nekaj zapisov ne bi bil potreben ali bi bil zelo drugačen, če bi nastopajoči, v prvi vrsti politični liki, bili res to, za kar se izdajajo. V Porabju in v Sloveniji. Svet je padel s tečajev. Hipokrizija, laži in pohlep krojijo področje politike, tudi porabske ... Sodobno je lagati, se sprenevedati, dvoličiti, izmišljati neumnosti, obračati se po vetru, predvsem pa grabiti zase in brezsramno izkoriščati vse in vsakega. Če parafraziram pesnika Borisa A. Novaka - svetu vladajo pizdajalci! Tudi Porabju ... In ko se ti liki - lažnivci, hinavci, dvoličneži, psihiatrični primerki, potemkini, grabežljivci in še bi lahko naštevala - od Monoštra do Ljubljane združijo, ker pač spadajo skupaj - nastane konglomerat podlih zaveznikov v malem. Laž na laž, tako iz dneva v dan, sto in tisoč laži, in ljudje - tisti zunaj te bizarne druščine - začnejo verjeti, da liki govorijo resnico. K vsemu skupaj ogromno prispevajo še taki in drugačni mediji, kjer režimski pisuni, bogato nagrajeni za podporo političnim podležem, kot papige ponavljajo besede "politikov" in jih, brez premisleka ali vsaj malo kritične distance, prodajajo kot suho zlato. Spomnimo se samo zadnjega "visokega" slovenskega obiska mojega najljubšega ministra vseh časov v Porabju: blebetanje neumnosti do vesolja, zahvale, obljube, novinarčki pa kot piščančki zbrani v pričakovanju veleizjave! Smešno, žalostno, bizarno.👹In tisti, ki vemo, za kaj tam za Srebrnim bregom gre in si drznemo o tem celo govoriti in pisati, smo sovražniki. Tistih v Porabju in tistih v Ljubljani. (O tistih v Budimpešti ne bom rekla nobene, ker je brez smisla.) 

Vsi ti porabski politikantski klovni pa v svojih predstavah rabijo spremljevalne like, ki jih plačujemo slovenski davkoplačevalci. To so statisti, režiserji, dramaturgi, lučkarji in še kup različnih profilov, ki sivino vsakdanjika spremenijo v pravljice. Ker je predpustni čas, lahko tista dva oneja na vrhu imenujem kar Fašenek in Lenka. Resničnost porabskih ljudi pač ni pomembna ... Ob slovenskem kulturnem prazniku se na odru gredo horor pravljice, na Prešerna pa pozabijo. Tista dva smešna lika, ki se gresta porabsko politiko, razglabljata na odru o tem, kako naj babice in dedki, mame in očetje pripovedujejo otrokom in vnukom pravljice v porabščini ... S kakšno pravico ta dva klovna dajeta take nasvete, ko pa lastnih otrok (in vnukov) nista učila slovensko, ampak so njune družine pomadžarjene?? Vaju res ni nič sram? Saj nisem edina, ki to ve. Tudi v dvorani je bilo veliko takih, ki to vedo. 😢 Čudovit kratek radijski program o slovenskem kulturnem prazniku pa je za vse učence pripravila monoštrska madžarska osnovna šola Jánosa Aranya, kjer se samo peščica učencev uči slovenščino kot predmet. Vsi madžarski učenci šole so na zanimiv način (seveda v madžarskem jeziku) lahko izvedeli, zakaj Slovenci praznujemo kulturni praznik 8. februarja. Res vse pohvale vreden poklon slovenski kulturi! In kaj so izvedeli o slovenskem kulturnem prazniku učenci narodnostnih šol v tisti dvorani, kjer je bila še ena proslava, pravzaprav maškerada, za VIP-vrsto?? Saj veste, da je to le retorično vprašanje ... 

Pred časom mi je prijatelj Slovenec iz Italije poslal naslednje sporočilo: V našem Novem glasu sem bral zanimiv intervju z mlado porabsko profesorico. Povej mi, koliko je ta zapis verodostojen, meni se namreč ne zdi, saj velikokrat pišeš, kako nizek je nivo znanja slovenščine pri mladih v Porabju ... Prijatelj je priložil tudi link do članka ... Seveda sem zadevo prebrala in se zgrozila, kako debelo laž sta politična propagandistka in njen oproda podtaknila naivnemu avtorju intervjuja, posredno pa bralcem časopisa. Avtorica odgovorov (tudi številne neresnice in izmišljotine so vmes) niti približno ni punca, ki ji je ta tekst bil podtaknjen! Ker jo poznam od rojstva dalje, poznam tudi njene jezikovne kompetence v slovenščini! Ona je bila samo statistka, ki se ji je morda zdelo fino, da bo v časopisu, nič več. Bralcem pa se je prodala velikanska laž o mladi Porabki, ki je oh in sploh velika Slovenka. Prepričana sem, da tudi avtor ni imel pojma, kako so ga porabski lažnivci "nategnili". Vem, da je predpustni čas, da je klovnov na sceni vedno več in vem, da se bo število samo še povečevalo. Tudi to vem, da razni pustni liki v vedno večjem številu niso samo značilnost porabske, ampak tudi slovenske politike. In vsi ti klovni združeni so velika pustna družina. Žal, vse leto, ne le v pustnem času.