Po sedmih letih spet zapis na temo državnih odlikovanj v Sloveniji; gotovo ga ne bi pisala, če bi najnovejši porabski odlikovanci bili to, za kar se izdajajo ali če bi odlikovanja dobili za resnične, ne pa večinoma izmišljene zasluge. Naj že na začetku poudarim, da so si nekateri odlikovanci izmed Porabskih Slovencev v prejšnjih letih ta odlikovanja res zaslužili in sem jim iskreno čestitala (gotovo pa ne vsi, posebej ne tisti, o katerem sem pisala pred sedmimi leti).
Eno izmed opravil predsednika/predsednice Slovenije je podeljevanje odlikovanj posameznikom ali skupinam ali organizacijam za "izjemen doprinos k blaginji Republike Slovenije" piše na predsedničini spletni strani. Odlikovanja so: najvišja se imenujejo znaki (najvišji je zlati častni znak svobode RS), srednja so redi in najnižja medalje. Pri medaljah poznamo: medalje za zasluge, medalje za hrabrost in medalje za častna dejanja. Tu je še več podskupin, ki za ta zapis niso važne. Ostali bomo pri odlikovanju "medalja za zasluge". Za odlikovanje mora kandidata nekdo predlagati, napisati utemeljitev, dodati še kakšno priporočilo in zadevo posredovati na predsedničin urad. Tam je tudi posvetovalna komisija, končna odločitev pa je izključno v domeni predsednice. Pred sedmimi leti se je ob spornem odlikovancu ena od aktualnih odlikovank ogorčeno spraševala na fb: Kdo so pa bili predlagatelji? Lepo bi bilo tudi kaj takega vedeti narodnostni skupnosti, ki naj bi dala soglasje za veliko odlikovanje za ljudi, ki so vse življenje delovali za njo ... Hahaha! Kdo pa je dal predlog/soglasje za aktualne odlikovance brez vednosti narodnostne skupnosti in kdo je tiste osladne, sluzaste utemeljitve, polne izmišljotin, napisal? Res bi rada poznala tega junaka/junakinjo. Ali je zaveden ali je naiven ali se dela neumnega ali porabskim orbančkom leze nekam zaradi lastnih koristi, bodočih ali bivših. Ni drugega razloga. Nekoga sicer sumim ... Ne bi pa se čudila, če bi se predlagali kar sami. 😋😊😉 Ker vse tri like osebno (še preveč) poznam že 30 (!!) let, je moje začudenje, pravzaprav ogorčenje, toliko večje. (Sicer je še četrti lik v "porabskem paketu", a se mi ne zdi vredno ukvarjati z njim.)
Začnimo tam, kjer večina zapisanega - razen osladnih glorificiranj - drži, pri zagovornici Slovencev v madžarskem Parlamentu. Res si prizadeva za izvajanje narodnostne zakonodaje, za pravice skupnosti, za finančno podporo, za marsikaj v dobro Slovencev na Madžarskem; medalja za zasluge do sem ni sporna, osebno pa lahko dodam, da je omenjena velikokrat v zvezi z mano in mojim delom v Porabju bila dvolična, pristranska in zahrbtna, čeprav se je meni predstavljala v drugi luči in sem ji dolga leta celo zaupala in verjela. Ja, medalja za izjemne zasluge, a nikoli za področje ohranjanja slovenskega jezika!! Kdor jezika ne ohrani in brani v lastni družini, ga ne bo nikjer drugje oziroma je neverodostojen in so njegove besede prazne. Saj ljudje, ki jo poznamo, vemo, kaj je resnica ...
Drugi odlikovanec - v obrazložitvi spet povzdignjen skoraj v porabskega boga - je predsednik Državne slovenske (po rabi jezika in zaposlenih madžarske) samouprave. Res izvira iz zavedne porabske slovenske družine, a pridevnik "slovenski" se z njim konča, saj lastnih otrok ni naučil slovensko. Tudi glede izobrazbe ima težavo priznati, katero šolo je v resnici dokončal, študija zagotovo ne. Saj njegovega šolanja ne bi bilo potrebno omenjati (pri prvi odlikovanki namreč ni omenjeno, pa je edina res končala univerzo), če ga je sram, da je po poklicu serviser traktorjev. Vsak poklic je časten, tudi ta. Grdo pa je javno lagati o izobrazbi, če prejemaš medaljo za zasluge, ki bi morala imeti tudi neko moralno in etično konotacijo ... Veliko lastnih zamisli je uresničil, veliko vsega pridobil za svojo vas (in zase), kreativno ljudsko štetje mu je z bizarno kampanjo uspelo pripisati 1000 ljudskih duš, "mert hasznos" za njega in oni mislijo, da zanje, o šolstvu seveda nima pojma, planinstvo pa je njegov hobi. Na Triglav gre z nekaj družinskimi člani in madžarskimi prijatelji. Morda res misli, da je to domoljubno dejanje. Okej. A ne nakladajte, da so s tem njegovim hobijem Porabci bolj zavedni Slovenci! Po svoje je zanesenjak in človek neštetih idej. Do sem nimam nič proti medalji za nekakšne zasluge zanj. Ampak "izjemne zasluge na področju ohranjanja slovenskega jezika", ko lastnih otrok ne naučiš slovensko in ti je slovenščina le "delovno orodje", ker si pač zaposlen pri časopisu, ki izhaja v slovenščini - to pa je absurd! Predlagatelj (predlagateljica) kandidatov bi res lahko malo tehtneje razmislil, kaj je zapisal v tiste grandiozne tekste.
In še češnja na torti - tretja odlikovanka, predsednica Zveze Slovencev, ki ni nobena predstavniška organizacija Slovencev, temveč zgolj krovno kulturno društvo s približno 100 člani. Ob tem imenu pa sem se pošteno nasmejala, prav tako sem spoznala, koliko so v resnici vredna ta, kao najvišja odlikovanja Republike Slovenije. Skozi tri desetletja sem spoznavala številne obraze te osebe, zahrbtnost, dvoličnost, predvsem pa pohlep. Vsak zapisan stavek v tisti načičkani obrazložitvi bi lahko pokomentirala na dolgo, a je škoda besed in energije. Odlikovanka prav tako kot predhodnika izvira iz slovenske družine, a pri njenih otrocih za slovenščino "ni bilo časa in možnosti", kot mi je nekoč rekla. Ker je bila zaposlena na slovenskem konzulatu, je imela dostop do informacij o različnih taborih, jezikovnih šolah, študiju ... Tako smo učenje slovenščine njenemu sinu leta in leta plačevali slovenski davkoplačevalci. Res je končala visokošolski študij v Sombotelu, v Mariboru pa je bil le nedokončan poskus. Kar nekaj let je opravljala v času ene, dve službi (eni so res megasposobni), dokler slovenski financerji niso ugotovili, da to ni čisto okej. Zveza Slovencev in njeni sateliti so namreč financirani iz slovenskega proračuna. V obrazložitvi beremo o njenih velikanskih uspehih, ko je vodila razvojno agencijo: projekti taki in drugačni, vzorčna kmetija, hiša jabolk ... In je napočil čas, ko je bilo potrebno zamenjati opravilno nezmožnega predsednika Zveze. Kdo ga bo nasledil? Ona! Tu pa pridemo do bistva zgodbe, do poglavja, ki bi ga lahko naslovili Prefinjena korupcija, klientelizem in nepotizem velikih razsežnosti! Ko je postala predsednica Zveze, je za direktorico Zvezine razvojne agencije zlobirala kar svojo svakinjo. A to še ni vse! Tudi vzorčna kmetija, ki smo jo v celoti financirali (in jo še) slovenski davkoplačevalci, je potrebovala direktorja. In glej ga, zlomka! Prav takrat je visokošolski študij turizma končal njen sin in brez enega samega dneva delovne dobe postal direktor kmetije! A tudi tu še ni konec! V posle je vpet tudi njen brat in še kakšen sorodnik pa kakšen prijatelj. Družinsko podjetje pod blagovno znamko Porabski Slovenci!!! Kaj imajo resnični Porabski Slovenci od vseh slovenskih davkoplačevalskih milijonov? Čisto nič! Vse je pod lovkami porabske družinske hobotnice. Če dobro razmislim, bi ta oseba lahko dobila kar medaljo za hrabrost! Vsi slovenski politiki, ki sodelujejo pri teh rabotah in zagotavljajo denar, so tiho. Tudi novinarji so tiho. Pa diplomati so tiho. In porabski ljudje, ki vse to vedo in gledajo, so tiho, a zelo zelo jezni. Kriva je Slovenija, sikajo. Vaši so krivi! To je Viktor Orbán v malem ... V obrazložitvi je še nekaj prav posebnih cvetk, s katerimi pa ne bi dolgočasila bralcev. Pojdite na spletne strani slovenske predsednice pod razdelek Odlikovanja in poglejte. 😆In tudi v tem primeru ponovim: dajte ji medaljo za kar koli, če že morate, samo ne za izjemne zasluge na področju ohranjanja slovenskega jezika!!! Velikokrat sem šla po hodniku, kjer so pisarne Zveze in razvojne agencije, in malo prisluhnila. Niti enkrat nisem slišala ene same slovenske besede! Pomislila sem, da sem na napačnem hodniku ...
Če strnem: slovenska državna odlikovanja so s takimi odlikovanci popolnoma razvrednotena. Trije porabski odlikovanci NIČESAR, kar jim je pripisano kot izjemna zasluga, ne delajo prostovoljno, v svojem prostem času, ampak so to njihove, za madžarske razmere, nesramno dobro plačane službe z vsemi finančnimi dodatki in bonitetami!!! Prepričana sem, da bi medaljo za zasluge pravzaprav moral dobiti vsak resničen Porabski Slovenec, ki sredi vasi ali mesta na cesti, ulici, v trgovini ... glasno in brez zadržkov s prijateljem ali znancem, ne da bi za to bil plačan, "guči po porabsko". To bi bil iskren poklon slovenske države ohranjanju slovenskega jezika, srca in duše v Porabju.
