torek, 31. oktober 2023

Diplomacija - kaj je pravzaprav to?? (2)

"Ob besedah diplomacija in diplomat sem nekoč čutila neko strahospoštovanje; to so bili pretežno gospodje, malo skrivnostni, uglajeni, načitani, poligloti, ki so premnogokrat s pogledi povedali več kot z besedami. Če pomislim samo na njihove ekselence Iva Andrića ali, malo bliže, Rudija Čačinoviča ali konec koncev čisto blizu - Ferenca Hajosa ... Da je diplomacija umetnost sprenevedanja, seveda že dolgo vem, vem pa tudi to, da je to veščino potrebno do potankosti izpiliti, biti velik in majhen obenem, prepričati in stati za tem, istočasno uglajeno ugajati in pridobivati za interese tistega, v imenu kogar si tam, kjer si. Tako sem si nekoč predstavljala diplomate ... Danes - prav nič več ..."  sem zapisala v prvem blogu na to temo pred osmimi leti. Misterioznost in veličina diplomacije sta v mojih predstavah začeli preraščati v bizarnost kmalu po tem, ko je Slovenija odprla generalni konzulat v Monoštru, sicer davnega leta 1998. (Tu je link do prvega zapisa, da bo razumljiv drugi: https://iskriceizporabja.blogspot.com/2015/11/diplomacija-kaj-je-pravzaprav-to.html ) Kaj naj bi konzuli počeli v Monoštru? Menda predstavljali Slovenijo, predvsem pa bili v podporo slovenski skupnosti in navezovali stike z Železno in Zalsko županijo. Prve štiri like na konzulskem tronu v krasni hiši duhov sem opisala v prvem zapisu; ostaneta številki pet in šest, kajti številka sedem je čisto nova, dokaj nepopisan list, zato o njej ne bom pisala, ker imam premalo informacij. Po njeni izjavi v pogovoru za tednik Porabje sicer pozna Porabje in porabsko stvarnost, saj je v času službovanja na ambasadi Slovenije v Budimpešti nekajkrat obiskala Porabje (po mojem spominu je obiskala nekaj prireditev). Ja, nekateri si poznavanje Porabja res predstavljajo na zelo zanimiv način ... 😜

Torej gremo k številki pet na monoštrskem konzulskem tronu ... Naivna kot vedno sem upala, da se je iz napak ali neumnosti predhodnikov kaj naučil ... Lik je menda bil (po lastni presoji, seveda) največji, še živeči poznavalec Porabja, saj je kot raziskovalec svoj piskrček pristavljal povsod, kjer je bila korist. Pa prijatelje je imel v Porabju, pa kolobaril je po različnih političnih funkcijah, tudi na Uradu za Slovence v času, ko so se porabski krovniki šli prvi čarovniški proces proti meni. Pri kurjenju grmade je pridno nalagal na ogenj, a ni bil preveč uspešen. Uspelo se mu je pririniti, seveda politično, na mesto konzula številka pet. Blebetal je o svojem ekspertstvu za zamejstvo, o strokovnosti in velikih načrtih za reformiranje predvsem - šolstva! Spet eden, ki se je vtikal tja, o čemer ni imel pojma. Spomnim se famoznega sestanka na državni samoupravi; prisotni smo bili: zdaj že bivši predsednik, predsednica šolske komisije, ravnateljici, morda še kdo, in jaz, on pa je v lastno podporo pripeljal enakega "eksperta" z Urada za Slovence, kot je bil sam. Za uvod sta popljuvala vse, kar je takrat bilo na šolskem področju: zanič so učni načrti, učbeniki, šolski kurikulum, zanič so učitelji in vodstva šol, vse je katastrofa! Onadva pa imata rešitev. On v Sloveniji pozna veliko strokovnjakov, ki bodo napisali nove učne načrte za porabske šole, poskrbelo se bo za učitelje iz Slovenije, za učbenike ... Prisotni so gledali v mizo, jaz pa sem prevzela besedo: Kako si nekdo, ki nima pojma o šolstvu v drugi državi, drzne o tem govoriti? Kako ga ni sram, da je tako zelo nepoučen? ... In še in še ... Sestanek je bil hitro zaključen in nikoli več ponovljen, proti meni pa se je začelo zahrbtno rovariti. Aha, kaj je lik počel v Monoštru? Hodil na različne prireditve, se prijateljil z goričkimi župani in z bivšim predsednikom Zveze grel stole na terasi Hotela Lipa. No, hodil je tudi v Ljubljano, recimo na šolsko ministrstvo in Urad, in rovaril proti meni. Še danes mi ni čisto jasno, zakaj sem bila tako pomembna tarča.
Imel pa je še eno važno "partijsko" nalogo: zamenjati predsednika Zveze s politično ljubšo in bolj "fleksibilno" osebo ter to izpeljati na način, da bo volk sit in koza cela. Zakaj tak način? Ker je opravilno nezmožnemu (natančneje, popolnoma zapitemu) predsedniku manjkalo še nekaj let do upokojitve, zvestih kadrov, posebej če so povezani tudi prijateljsko, pa se ne pušča na cedilu. Daje se jim nesramno visoka plača - za nič. In mali možic velikega blebetanja je to nalogo uspešno izpeljal. Ja, to pa je res bil diplomatski dosežek, kaj dosežek, presežek! 😅 Štiri leta blebetanja in rovarjenja proti določenim ljudem, štiri leta krasnega statusa in lagodnega življenja ... A se vaši res ne zavedajo, kakšne primerke pošiljajo v Monošter? Pogosto vprašanje ljudi, ki so imeli z njim kakšne opravke. Čemu služi konzulat? Takim likom. Ja, to je bil resničen poden, sramota za Slovenijo. "A še niso zamenjali one grozne babnice (to sem bila jaz)?" je vprašal mojo znanko ... Ta štiri leta so se kar vlekla. In so minila. Brez sledi, brez odtisov česa naprednega in pozitivnega. Številka pet je na srečo na smetišču diplomatske zgodovine. 😋
In je prišla številka šest ... Končno poklicna diplomatka, ki je - za razliko od prejšnjega lika - res kaj vedela o Porabju, saj je bila doma iz sosednjega Prekmurja in že v diplomatski službi v Budimpešti. To je bil čas menjave vodstva državne samouprave, čas, ko so se na politične trone začeli povzpenjati amaterski turbo politiki, in za lasten žep gaziti preko trupel. Čas nešteto idej in nič rezultatov. Vse bo na novo, so blebetali vsepovsod in kopičili material za graditev Potemkinovih vasi. Klientelizem in korupcija sta postajala stalna praksa, družinsko-pajdaška politika pa pravilo. Nova konzulka je padla v ta čas, obmolčala, fino diplomatska in diplomatsko fina. Res je bila drugačna od številke pet, zelo drugačna, radovedna, učljiva. Znala je poslušati in slišati. Nekaj časa sva dobro shajali, ampak ... 
V začetku leta 2020 se je zgodil prelomni klevetalni sestanek o meni brez mene. Bila je prisotna. Še danes ne vem, koliko sestankov je bilo, saj je vsak udeleženec imel svojo verzijo. Tudi ona. Takrat še nisem poznala resničnega ozadja te farse. Prosila sem jo za sestanek, na katerem me je pomirjala z besedami, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, obenem pa razglabljala, da je ona človek zbliževanja ne razdruževanja. Verjamem, saj vsi diplomati govorijo o tem. To je bil najin zadnji pogovor v živo. Izmenjali sva še nekaj pisem, potem je moja kalvarija očitno ni več zanimala. Saj je v Porabju postalo vse drugače, vse novo in ničesar in nikogar od prej več ni bilo. Ljudje, ki smo desetletja svojega predanega dela žrtvovali za ohranjanje jezika in slovenstva v Porabju, smo kar izpuhteli. Res je tu in tam kdo vprašal za nas (tu ne mislim samo sebe, več nas je takih), se čudil, se zgražal. Kaj pa pravi konzulka? so me spraševali. Ne vem. Zanjo je bila važna nova, svetleča embalaža: projekti, improliga, prireditve, obiski, nakladanje o tem, kako je zdaj vse super in pozitivno ... Šolstvo? V nekem intervjuju je zagotavljala, kako je vse na novo in krasno. A res? Pred kratkim mi je nekdo iz ene od šol rekel: "Res imamo čez šestdeset učencev na šoli, a niti eden izmed njih ne bi znal v slovenščini prositi za kozarec vode." Ja, to je vaš krasni novi svet, draga bivša konzulka in vsi zbrani v porabskem mafijskem bratstvu. 
V zadnjem intervjuju sicer ni bil omenjen jezikovni napredek v Porabju, je pa številka šest bila zelo zadovoljna z novim gospodarskim programom za razvoj Porabja. To si je štela kot največji dosežek. Z njenega zornega kota morda, a tisti, ki Porabje in Porabce poznamo desetletja, vemo, da večini to ne prinaša ničesar. Še naprej bodo mladi iskali zaposlitve v bližnji Avstriji, še naprej bo znanje slovenščine učencev v narodnostnih šolah blizu ničli, še naprej si bodo davkoplačevalski denar Budimpešte in Ljubljane delili tisti pri koritih ... Štiri leta so minila in številka šest je šla. Ob odhodu ji je oseba, katere imena ne izgovarjam, priredila veličastno slovo, na katerem so šolarji morali ponavljati ..... radi te imamo! A je odhajajoča res mislila, da so to počeli prostovoljno in spontano???
Kaj je pravzaprav diplomacija? Na mikroravni, kot smo videli, krasne službice za izbrance. Na videz sicer nekaj posvečenega, v bistvu pa nebodigatreba bedno početje. Velikokrat v škodo nekoga tretjega. Še večkrat nekaj medlega in mlačnega, cona udobja, nagrada, štiri leta zagotovljenega udobnega preživetja. Morda tudi ne. Nekaterim konzulom je bilo grozno dolgčas in so nonstop jamrali, v kakšno puščobo so prišli. Sicer pa je slovenski diplomat lahko vsak bebec, ki zna angleško in je blizu kakšnega strankarskega korita. Žal. A skozi spoznavanje vsega naštetega lahko zaključim, da Monošter ne potrebuje konzulov - konzuli potrebujejo Monošter. Pa ne samo Monošter ... 

P. s.: Dan pozneje. Ko sem danes pogledala pogovor z monoštrsko številko sedem na AS TV, so se mi potrdili vsi zapisani stavki. Sancta simplicitas! Ta oseba nima pojma, kam je prišla. Potreben bo spust z diplomatskih nebeških višin v bizarno realnost. Ga bo zmogla ali bo zgolj obrobni lik v Potemkinovih vaseh? 

sreda, 11. oktober 2023

"Kreativno ljudsko štetje" ali Slovenec sem! po porabsko


Dolgo in nestrpno pričakovani izidi popisa prebivalstva 2022 na Madžarskem so končno zagledali luč sveta. Statistiki so rezultate sporočali po kapljicah; najprej je bilo znano skupno število prebivalcev Madžarske (približno 9.604.000), ki je za skoraj pol milijona nižje kot tisto pred enajstimi leti (na Madžarskem so popisi prebivalstva vsakih 10 let; tokratni je bil zaradi epidemije z enoletnim zamikom). Tudi katoliški verniki se, po popisu sodeč, razblinjajo kot milni mehurčki, čeprav aktualna vlada namesto v šolstvo in zdravstvo vlaga v obnove cerkva. Za otroke sta izmed vseh šolskih predmetov menda najpomembnejša telesna vzgoja in verouk, menijo odgovorni na šolskem resorju ministrskega babilona.

Naj na začetku povem, da poznam številne Porabske Slovence, ki z ljubeznijo govorijo svojo porabsko materinščino in se jo trudijo ohranjati in negovati. Zato jih globoko spoštujem, in jih ne štejem v skupino poklicnih Slovencev ali poslovenjenih Madžarov. 💕💖💕

Mene so najbolj zanimali rezultati popisa narodnostnih skupnosti, ki jih je uradno 13. Institucionalno urejenim narodnostim ni slabo, saj vlada želi pokazati, kako tolerantna in radodarna je do njih. Zakaj? Ker računa na enako dobro obravnavo zamejskih Madžarov v sosednjih državah. Ko primerjamo podatke treh popisov, takoj ugotovimo, da se je število pripadnikov nekaterih narodnosti pri popisu 2011 strmo dvignilo. Ustanovitev narodnostnih samouprav prinaša tudi finančna sredstva in tu se je pojavil množičen etnobiznis. Ni važno, kdo si v resnici in kaj si, važno je število in da si zraven. Takrat so Slovenci tako početje obsojali. Kako pa je bilo s popisom lani? Kampanja se je začela že več kot leto dni prej ...

»Tau nan Slovencon je fejst važno, ka kelko nas baude... Tau tü nej baja, če jezik ne gučin. Ali mati, ali oča je Slovenec, te un zatok tö leko povej, na, ka dja sam tö Slovenec... Mislim, ka minimalno 5 000 nas more biti!... Tau je fejst potrejbno, kelko nas je, ka vse po ten računajo, da pejnaze delijo... Če nas je več, smo bole močni, pa do več pejnaz leko prideš...«

To je magnetogram izjave predsednika Državne slovenske samouprave na Radiu Monošter v začetku leta 2021. (Moj arhiv hrani marsikaj.) Omenjeni razlaga, da se lahko za Slovenca opredeli kdorkoli!! Ni važen jezik, važno je število, ker se tako pride do več denarja. Tipična etnobiznis izjava! In se je novačilo "Slovence za število" na vse mogoče, včasih smešne in bizarne načine: majice, šali, kuliji, večerje ... Kampanja za 40.000 slovenskih evrov in neznano vsoto madžarskih forintov. Vse za "več pejnez"!! Za koga? Retorično vprašanje ... Propagandni stroj je delal brezhibno in končno so tu rezultati! Takoj je na facebook priletela predsednikova zahvala. Ker sem jo komentirala, sem bila blokirana. Liki njegovega kova se skrijejo v mišjo luknjo, namesto da bi odgovorili ... Tu je zahvala:

Mi, Slovenci, mi se ne predamo ... Lepo, pohvale vredno! Deževale so čestitke in izrazi občudovanja. Povsod se je vrtela magična številka 3965. O tem dosežku so poročali mediji, kot vedno, brez razmislekov in vsaj malo kritične distance. Takoj mi je padlo v oči, da se vrti le ta številka. Pred desetletjem se je pisalo tudi o rezultatih drugih manjšin, o maternem jeziku opredeljenih pripadnikov slovenske narodnosti in še o marsičem. Tokrat nič. To me je spodbudilo k raziskovanju podatkov, kjer so mi veliko pomagali prijatelji, odlični govorci madžarščine in poznavalci statističnih skrivnosti. Zelo sem jim hvaležna. 💖 In sem dobila osupljive rezultate, ki navdušenega krovnika marsikje naredijo za lažnivega kljukca, novinarje pa za navadne amaterje, ki slepo verjamejo demagogu. 

Gremo torej k podatkom Madžarskega statističnega urada, a najprej je potrebno odgovoriti na pavšalne izjave omenjenega lika. Ob številki 3965 (rubrika: Szlovén nemzetiséghez tartozó - Slovenci in simpatizerji???) se pojavlja v tabeli še številka 2984 (rubrika: Szlovén nemzetiségű - slovenske narodnosti?). Razlaga za ti dve različni številki ne obstaja. Kaj naj bi pomenila ta druga številka? Mi lahko kdo odgovori?? Bodimo optimisti in ostanimo pri prvi. Slovenci so bili in so tudi tokrat najmanjša uradno priznana narodnostna skupnost na Madžarskem, saj se je število manjših skupnosti, posebej pri nekaterih, zelo povečalo. Res je padlo število pripadnikov romske skupnosti s približno 315- na 210 tisoč, a to ne pomeni, da je Romov za toliko manj. Neuradna številka je blizu 800 tisoč, a biti Rom na Madžarskem ni ugodno, kaj šele udobno. So pač raje "tiszta magyar". Po velikosti druga, tretja, četrta in peta narodnostna skupnost, Nemci, Slovaki, Romuni in Hrvati, so se res zmanjšale, a zelo so se povečale številke pripadnikov manjših skupnosti, tako da Slovenci niso noben fenomen. Zanimivo se povečuje število Srbov: od približno 5000 pred tremi desetletji - takrat so bili izenačeni s Slovenci - do številke 11.622 pri lanskem popisu. Razlogi za padanja in naraščanja števila manjšinskih prebivalcev so zelo kompleksni, gotovo pa ne gre za naravno stanje (rojstva in smrti avtentičnih pripadnikov skupnosti). Gre za priseljevanje iz matičnih držav iz številnih razlogov (na primer Ukrajinci), a tudi za etnobiznis, če natančno primerjamo številke treh popisov (2001, 2011 in 2022). Poleg naštetih skupnosti so uradno priznane še: Bolgari (tem se je število malenkostno zmanjšalo s 6272 na 6109, vsem drugim pa se je povečalo), Grki (s 4642 na 6178), Armenci (s 3571 na 4199), Rusini (s 3882 na 7111), Ukrajinci (s 7396 na 24.615) in Poljaki (s 7001 na 7398). Prvi podatek je popis 2011, drugi pa 2022. Skoraj 380 tisoč pa je na Madžarskem pripadnikov drugih narodnosti, ki niso priznane manjšinske skupnosti.

Torej kaj naj bi pomenila ta magična številka 3965? So to res Porabski Slovenci ali Slovenci na Madžarskem ali Slovenci z madžarskimi družinskimi člani, prijatelji in simpatizerji?? Pustimo ožjo kategorijo "Porabski Slovenec" in poglejmo tisto "Slovenci na Madžarskem", verjetno pa je najbolj verodostojna tretja opredelitev. Kdo naj bi bil "Slovenec na Madžarskem"? Po vsej logiki, etiki in morali tisti, katerega materinščina je slovenski/porabski jezik. Tu pa pridemo do zamolčane številke, ki je iz desetletja v desetletje nižja! Na popisu 2022 je slovenščino kot materni jezik zapisalo le 1541 Slovencev, kar je 38,86 % tistih, ki menda pripadajo slovenski skupnosti! V samih porabskih vaseh je ta odstotek še nižji, in sicer 27,4 %. Število tistih, ki so se zapisali kot pripadniki slovenske skupnosti, pa v samem Porabju še vedno pada; na popisu 2001 jih je bilo 1941, 2011 je število 1609, 2022 pa 1526. Na zadnjem popisu 2022 najdemo pripadnike slovenske skupnosti v več kot 200 madžarskih vaseh in mestih, tudi v Lentiju, Rédicsu, Lovasziju ... To so pač Slovenci iz Slovenije, ki so se zaradi ugodnih cen nepremičnin ali česa drugega odločili živeti v obmejnih madžarskih krajih. Zanimiv fenomen je pojav večjega števila "Slovencev" v dveh vaseh zunaj Porabja, in sicer v Csörötneku in Rönöku. Csörötnek je tipična romska vas. Dr. Vilko Novak je v enem svojih člankov zapisal, da so iz te vasi Slovenci izginili že v 19. stoletju. Lani so se čudežno vrnili. 😂(Dopuščam možnost, da se je kakšno slovensko dekle poročilo v vas, ampak ta ni za nekaj deset oseb.) Če je še na popisu 2001 bilo le 7 opredeljenih za slovensko narodnost, na popisu 2011 pa 12, jih je na lanskem popisu kar 40!!! Biti "Slovenec" v Csörötneku je očitno kul! 😁Res je sicer, da naj bi bila slovenščina kot materni jezik le pri 9 osebah, a navodila krovnikov so itak govorila v smer, da to ni pomembno. 
Druga zanimivost je vas Rönök. Tudi tam živijo Madžari, Romi in Nemci. Pri popisu 2001 ni bilo v vasi nobenega Slovenca, 2011 so bili 3, 2022 pa že 32! O kakšnih velikih slovenskih migracijah v to vas ni bilo nikoli govora, zdaj pa jih je tam - verjetno po čudežu - kar 32. Sicer imajo le 3 slovenščino kot materni jezik, a tudi tu velja, da to ni pomembno. Tudi v Rönöku je biti Slovenec ful kul! 😁V vseh statistikah pa pogrešam podatek o Slovencih v vasi Farkasfa/Farkašovci. Vem, da bi morali biti ... (Mogoče so v kvoti Monoštra z okolico?)
Pa se vrnimo k številkam v porabskih vaseh in mestu Monošter. Izdelala sem tabelo z osnovnimi podatki:
Skupno število prebivalcev v porabskih vaseh, brez Monoštra in Slovenske vesi, ki mu je upravno priključena, je po popisu 2022 1781. Le 27,4 % vprašanim je materni jezik slovenščina. To pa seveda ne pomeni, da jo obvladajo in vsakodnevno uporabljajo. Izmed 1781 prebivalcev porabskih vasi se jih je skupno 892 izreklo za slovensko narodnost, to je 50,08 % vprašanih. A tu moramo dodati tisti najpomembnejši podatek: izmed 892 oseb, ki so se izrekle za slovensko narodnost, ima slovenščino kot materni jezik le 488 oseb ali 54,7 % vprašanih! Torej kdo so vsi tisti papirnati Slovenci? Bo kar držalo, da so to madžarski družinski člani nekaterih, prijateljski krogi in različni simpatizerji. V statističnih podatkih pa se pojavlja še ena zanimiva kategorija, in sicer: Szlovénül beszél családi, baráti közösségben (Govori slovensko v družinskem in prijateljskem krogu); takih oseb je po celi Madžarski kar 1732 ali 43,7 % "Slovencev", samo po porabskih vaseh pa 535 ali 60 % vseh, ki so se izrekli za slovensko narodnost. Če bi to bilo res, ne bi 99 % otrok v porabske vrtce že vrsto let prihajalo brez znanja ene same slovenske besede in se slovenščino začnejo učiti kot popolnoma neznan jezik! Pri takih vprašanjih so vprašani največkrat popolnoma nesamokritični ali ne znajo oceniti, kaj pomeni "govoriti/pogovarjati se slovensko v družinskem in prijateljskem krogu. Slovenščina je iz porabskih - tudi tistih čistih slovenskih - družin izginila že davno. 
"Potrebujemo tudi denar za razvoj Porabja. Gremo v Budimpešto, gremo v Ljubljano in upam, da nam bodo pri tem pomagali," je poudaril predsednik DSS v svojem vznesenem vzdušju ... 
Spet na prvem mestu denar. Za kakšen razvoj? Za jezik, kulturo, ohranjanje slovenstva? Ne, za take in drugačne biznise: za obnovo mlina, žganjarne, gradnjo apartmajev ... Menda zato, da bi mladi ostajali v Porabju; saj ostajajo, a delo si najdejo v bližnji Avstriji za dvakrat ali več višje plače, kot bi jih imeli doma. In vedno bo tako. Blebetati o gospodarskem razvoju, stihijsko deliti denar slovenskih davkoplačevalcev nekim madžarskim podjetnikom in to prikazovati kot vlaganje v razvoj pokrajine, je, milo rečeno, norost in nenamensko trošenje tujega denarja. In v to smer se odvija porabski vsakdan.
Da zaključim po orwelovsko: na Madžarskem je torej več kot 1100 novopečenih Slovencev. Med to množico bodo porabski kreativni politiki gotovo našli veliko prepotrebnih kadrov, da ne bo več jamranja, kaj vse manjka, in zato ni napredka na gospodarskem, jezikovnem in izobraževalnem področju. Gotovo se bo našla kopica dvojezičnih novinarjev za televizijo, radio in časopis, vojska takih in drugačnih umetnikov, predvsem pa veliko prepotrebnih dvojezičnih učiteljev in vzgojiteljic. V tisočglavi množici novih članov skupnosti bodo tudi podjetniki, znanstveniki in pripravniki za politične funkcije. Če niso brezhibni v slovenskem jeziku, se ga bodo z lahkoto naučili, saj je za to število novih Slovencev potrebno organizirati kar nekaj jezikovnih šol, ne le tečajev. Še bi lahko naštevala možnosti in priložnosti, a vem, da so porabski kreativni politiki polni dobrih idej. 😜