"Ob besedah diplomacija in diplomat sem nekoč čutila neko strahospoštovanje; to so bili pretežno gospodje, malo skrivnostni, uglajeni, načitani, poligloti, ki so premnogokrat s pogledi povedali več kot z besedami. Če pomislim samo na njihove ekselence Iva Andrića ali, malo bliže, Rudija Čačinoviča ali konec koncev čisto blizu - Ferenca Hajosa ... Da je diplomacija umetnost sprenevedanja, seveda že dolgo vem, vem pa tudi to, da je to veščino potrebno do potankosti izpiliti, biti velik in majhen obenem, prepričati in stati za tem, istočasno uglajeno ugajati in pridobivati za interese tistega, v imenu kogar si tam, kjer si. Tako sem si nekoč predstavljala diplomate ... Danes - prav nič več ..." sem zapisala v prvem blogu na to temo pred osmimi leti. Misterioznost in veličina diplomacije sta v mojih predstavah začeli preraščati v bizarnost kmalu po tem, ko je Slovenija odprla generalni konzulat v Monoštru, sicer davnega leta 1998. (Tu je link do prvega zapisa, da bo razumljiv drugi: https://iskriceizporabja.blogspot.com/2015/11/diplomacija-kaj-je-pravzaprav-to.html ) Kaj naj bi konzuli počeli v Monoštru? Menda predstavljali Slovenijo, predvsem pa bili v podporo slovenski skupnosti in navezovali stike z Železno in Zalsko županijo. Prve štiri like na konzulskem tronu v krasni hiši duhov sem opisala v prvem zapisu; ostaneta številki pet in šest, kajti številka sedem je čisto nova, dokaj nepopisan list, zato o njej ne bom pisala, ker imam premalo informacij. Po njeni izjavi v pogovoru za tednik Porabje sicer pozna Porabje in porabsko stvarnost, saj je v času službovanja na ambasadi Slovenije v Budimpešti nekajkrat obiskala Porabje (po mojem spominu je obiskala nekaj prireditev). Ja, nekateri si poznavanje Porabja res predstavljajo na zelo zanimiv način ... 😜
torek, 31. oktober 2023
Diplomacija - kaj je pravzaprav to?? (2)
sreda, 11. oktober 2023
"Kreativno ljudsko štetje" ali Slovenec sem! po porabsko
Mene so najbolj zanimali rezultati popisa narodnostnih skupnosti, ki jih je uradno 13. Institucionalno urejenim narodnostim ni slabo, saj vlada želi pokazati, kako tolerantna in radodarna je do njih. Zakaj? Ker računa na enako dobro obravnavo zamejskih Madžarov v sosednjih državah. Ko primerjamo podatke treh popisov, takoj ugotovimo, da se je število pripadnikov nekaterih narodnosti pri popisu 2011 strmo dvignilo. Ustanovitev narodnostnih samouprav prinaša tudi finančna sredstva in tu se je pojavil množičen etnobiznis. Ni važno, kdo si v resnici in kaj si, važno je število in da si zraven. Takrat so Slovenci tako početje obsojali. Kako pa je bilo s popisom lani? Kampanja se je začela že več kot leto dni prej ...
»Tau
nan Slovencon je fejst važno, ka kelko nas baude... Tau tü nej baja, če jezik
ne gučin. Ali mati, ali oča je Slovenec, te un zatok tö leko povej, na, ka dja
sam tö Slovenec... Mislim, ka minimalno 5 000 nas more biti!... Tau je fejst
potrejbno, kelko nas je, ka vse po ten računajo, da pejnaze delijo... Če nas je
več, smo bole močni, pa do več pejnaz leko prideš...«
To je magnetogram izjave predsednika Državne slovenske samouprave na Radiu Monošter v začetku leta 2021. (Moj arhiv hrani marsikaj.) Omenjeni razlaga, da se lahko za Slovenca opredeli kdorkoli!! Ni važen jezik, važno je število, ker se tako pride do več denarja. Tipična etnobiznis izjava! In se je novačilo "Slovence za število" na vse mogoče, včasih smešne in bizarne načine: majice, šali, kuliji, večerje ... Kampanja za 40.000 slovenskih evrov in neznano vsoto madžarskih forintov. Vse za "več pejnez"!! Za koga? Retorično vprašanje ... Propagandni stroj je delal brezhibno in končno so tu rezultati! Takoj je na facebook priletela predsednikova zahvala. Ker sem jo komentirala, sem bila blokirana. Liki njegovega kova se skrijejo v mišjo luknjo, namesto da bi odgovorili ... Tu je zahvala:
Mi, Slovenci, mi se ne predamo ... Lepo, pohvale vredno! Deževale so čestitke in izrazi občudovanja. Povsod se je vrtela magična številka 3965. O tem dosežku so poročali mediji, kot vedno, brez razmislekov in vsaj malo kritične distance. Takoj mi je padlo v oči, da se vrti le ta številka. Pred desetletjem se je pisalo tudi o rezultatih drugih manjšin, o maternem jeziku opredeljenih pripadnikov slovenske narodnosti in še o marsičem. Tokrat nič. To me je spodbudilo k raziskovanju podatkov, kjer so mi veliko pomagali prijatelji, odlični govorci madžarščine in poznavalci statističnih skrivnosti. Zelo sem jim hvaležna. 💖 In sem dobila osupljive rezultate, ki navdušenega krovnika marsikje naredijo za lažnivega kljukca, novinarje pa za navadne amaterje, ki slepo verjamejo demagogu.
Gremo torej k podatkom Madžarskega statističnega urada, a najprej je potrebno odgovoriti na pavšalne izjave omenjenega lika. Ob številki 3965 (rubrika: Szlovén nemzetiséghez tartozó - Slovenci in simpatizerji???) se pojavlja v tabeli še številka 2984 (rubrika: Szlovén nemzetiségű - slovenske narodnosti?). Razlaga za ti dve različni številki ne obstaja. Kaj naj bi pomenila ta druga številka? Mi lahko kdo odgovori?? Bodimo optimisti in ostanimo pri prvi. Slovenci so bili in so tudi tokrat najmanjša uradno priznana narodnostna skupnost na Madžarskem, saj se je število manjših skupnosti, posebej pri nekaterih, zelo povečalo. Res je padlo število pripadnikov romske skupnosti s približno 315- na 210 tisoč, a to ne pomeni, da je Romov za toliko manj. Neuradna številka je blizu 800 tisoč, a biti Rom na Madžarskem ni ugodno, kaj šele udobno. So pač raje "tiszta magyar". Po velikosti druga, tretja, četrta in peta narodnostna skupnost, Nemci, Slovaki, Romuni in Hrvati, so se res zmanjšale, a zelo so se povečale številke pripadnikov manjših skupnosti, tako da Slovenci niso noben fenomen. Zanimivo se povečuje število Srbov: od približno 5000 pred tremi desetletji - takrat so bili izenačeni s Slovenci - do številke 11.622 pri lanskem popisu. Razlogi za padanja in naraščanja števila manjšinskih prebivalcev so zelo kompleksni, gotovo pa ne gre za naravno stanje (rojstva in smrti avtentičnih pripadnikov skupnosti). Gre za priseljevanje iz matičnih držav iz številnih razlogov (na primer Ukrajinci), a tudi za etnobiznis, če natančno primerjamo številke treh popisov (2001, 2011 in 2022). Poleg naštetih skupnosti so uradno priznane še: Bolgari (tem se je število malenkostno zmanjšalo s 6272 na 6109, vsem drugim pa se je povečalo), Grki (s 4642 na 6178), Armenci (s 3571 na 4199), Rusini (s 3882 na 7111), Ukrajinci (s 7396 na 24.615) in Poljaki (s 7001 na 7398). Prvi podatek je popis 2011, drugi pa 2022. Skoraj 380 tisoč pa je na Madžarskem pripadnikov drugih narodnosti, ki niso priznane manjšinske skupnosti.