Listam po porabskih spominih (1)

 

Preveč dolgo sem bila tu, da ne bi mogla opaziti vseh podrobnosti, motečih, umazanih kamenčkov v mozaiku porabske vsakdanjosti (seveda sem opazila, okušala in občudovala tudi vse odtenke lepote); preveč dolgo sem gledala to umiranje na obroke, prikrivanje resničnega stanja duha in jezika; smešni, tudi groteskni so nastopi takih in drugačnih predstavnikov in "predstavnikov" (moška slovnična oblika je mišljena za oba spola) skupnosti, ki vehementno zatrjujejo, kako v Porabju ni etnobiznisa, ni nepravilnosti, vse je jasno in transparentno ... Kaj je pravzaprav etnobiznis (izraz se uporablja predvsem na Madžarskem, v Sloveniji bi bilo preveč predrzno)? Družinsko-prijateljsko plenilsko delovanje v neki, največkrat narodnostni skupnosti. To je neetično in nemoralno početje posameznikov, skupin ali manjšega dela skupnosti, ki se s ciljem pridobivanja materialnih koristi izdajajo za pripadnike narodnostne skupnosti, celo njene predstavnike, manipulirajo z rabo manjšinskega jezika (govorijo ga po potrebi), v resnici pa manjšinskega jezika niso prenesli v lastne družine, niso ga naučili lastnih otrok, ne uporabljajo ga v javni sodobni komunikaciji in nasploh so pripadniki manjšine večinoma za lastne interese in koristi. Manjšinski jezik jim je zgolj sredstvo, ki jim omogoča lagodno življenje. Kako lahko na takih temeljih neka skupnost obstane? Kako lahko skozi tako perspektivo razmišljamo o njeni prihodnosti?? V luči povedanega so mantre o bodočnosti skupnosti, ki sloni na mladih, smešna demagogija, ki jo v zamejstvo širijo pravljičarji iz Ljubljane, predvsem novopečeni politiki. Ob prvem obisku aktualnega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu v Porabju je le-ta izjavil nekako takole (prvič v življenju je bil v Porabju): »Ugotavljam, da so Porabski Slovenci najbolj dejavna in vitalna zamejska skupnost.« Tisti, ki zadeve poznamo, nismo vedeli, ali naj se smejimo ali preklinjamo … Lik seveda nima pojma o odlično naoljenem porabskem propagandnem stroju; je samo prijatelj predsednika vlade, ki je moral dobiti sanjsko službico (kot še marsikdo).

Porabski mladi v večini ne čutijo slovensko, ne komunicirajo slovensko (morda tu in tam kakšen, a ta ni na sceni), mladi so prevzeli madžarstvo kot lastno identiteto ali jih identitetne opredelitve ne zanimajo. Še kvazi društvo mladih ni nikoli bilo slovensko, saj niti v svojem nazivu nikoli ni imelo pridevnika "slovensko". Ko sem jim to javno očitala, so me proglasili za sovražnico Porabcev in osebo, ki Porabju dela škodo. Kateremu Porabju in katerim Porabcem? Tistim lažnim, ponarejenim, predvsem tistim, ki jim je sintagma "Porabski Slovenci" uspešna blagovna znamka, pod katero se prodajajo od Budimpešte do Ljubljane. Slovenski duh v Porabju živi samo še v generaciji, ki se poslavlja - eni od aktivnega delovanja, drugi počasi odhajajo ... Preveč denarja in možnosti ljudi kvari, to je znano od davna ... Pred desetletji se je delalo s skromnimi finančnimi sredstvi, a z dušo in srcem; berite danes kakšen intervju s katerim od krovnikov v narodnostnem časopisu. Katere so ključne besede? Denar, denar in še stotič denar.

Nekako ne morem v porabskem kontekstu do konca razumeti položaja in delovanja pedagoških delavcev. Vem, da so šole od davna madžarske institucije, narodnostne šole so nekoč ustanavljali z namenom, da se otroci, pripadniki narodnosti, ki so v šole prihajali brez znanja madžarščine, le-to čim prej naučijo. To je bilo pred mnogimi desetletji, danes pa vemo, da je že dolgo vse drugače. Zadnje desetletje se madžarska država še posebej trudi in vlaga ogromna sredstva v poučevanje manjšinskih jezikov. In ko na eni od šol malo okaram slovenske učitelje, zakaj se med sabo vedno pogovarjajo madžarsko, iz ust enega od njih slišim: "Veste, mi se moramo truditi za čim boljše znanje madžarščine, moramo komunicirati madžarsko, saj nam madžarska država daje kruh." Kaaaj? A vas madžarska država plačuje za to, da boste večji Madžari od Madžarov samih ali za to, da boste ohranjali in vedno bolje poučevali slovenski narodnostni jezik ter zanj motivirali svoje učence??? Odgovor se seveda skriva v drugem delu stavka. Ja, službe imate zato, da učence učite slovensko. Zgolj in samo za to vas plačuje madžarska država. In spet medklic: "No, če se pogovarjamo slovensko, nas naši madžarski kolegi ne razumejo ... " A vaši madžarski kolegi nimajo pogoja za zaposlitev na narodnostni šoli učenje slovenskega jezika in po dveh letih izpit? Imajo! Pred časom mi je ena od učiteljic Madžark na eni šoli rekla: "Meni zelo ni všeč, da učitelji Slovenci ves čas med sabo govorijo samo madžarsko. Jaz bi želela vaditi slovenščino, a nimam priložnosti. " Ob takih izjavah pa res ostaneš brez besed ... Ta odstavek sem zapisala pred štirimi leti. Lahko bi ga razširila v cel članek. Pa ga ne bom, ker je srž problemov drugje. 

Razmišljanje nekaterih učiteljev je res nedoumljivo, še bolj nedoumljivo pa je delovanje tistih, ki so t. i. upravitelji narodnostnih šol, politikov, vodstva Državne slovenske samouprave. Že leta kršijo lastna pravila, tudi zakone na šolskem področju. Kako se lahko na dvojezične šole vpisujejo v višje razrede učenci Madžari brez kakršnega koli znanja slovenščine? Kako lahko imajo dvojezične šole večino učencev Madžarov brez slovenskih korenin? Kako se lahko na dvojezičnih šolah zaposlujejo učitelji Madžari brez znanja slovenščine in se pozabi, da bi morali delati jezikovni izpit? Kako se lahko tolerira dvojezični pouk zgolj na papirju na eni od šol? Zakaj upraviteljica šol nima nobene kadrovske politike in strategije? Zakaj ne motivira mladih, o katerih se toliko blebeta, za pedagoški študij? S kakšno moralno in etično pravico lahko krovna organizacija, ki to dopušča, po vsem povedanem pričakuje, da se bodo učenci v šolah naučili slovensko? So šole le privesek, zaradi katerega obstajate??? Pot je zgrešena, cilji so farsa. A res ne razumete, da bi s slovenizacijo morali začeti v lastnih vrstah? Tako slab in beden zgled ste, da vas nihče ne more jemati resno.

Kam pelje pot slovenščine v Porabju? Na tak način samo še proti globokemu prepadu! A se res ne da drugače? Se res ne da nič storiti? Čemu vsa obredja, institucije, infrastruktura, funkcije ... če pa boste kmalu skupnost brez lastnega jezika in identitete??? Kaj in koga boste razkazovali visokim slovenskim in madžarskim politikom? Kam bodo šli milijoni, namenjeni nekakšnemu razvoju Porabja? A ne govorite o silnem razvoju že desetletja? Kaj pravzaprav razvijate? Dva osrednja lika etnobiznis zgodb razvijata lastne biznise, nič več! »Porabski Slovenci« so besedna zveza, priročna fraza za laži in zlorabljanja naivnih politikov od Budimpešte do Ljubljane, nič več! Koliko izmišljenih zgodb bodo še prodali vaši dvorni pisuni (da ne bo pomote - ne mislim prav vseh novinarjev, nekateri pa so, žal, zgolj režimski pisuni), ki se sami imenujejo novinarji? Koliko silnih dogodkov, ki jih sproducira vaša scenaristka in režiserka, bosta plačala še slovenski in madžarski proračun? ... Delate dogodke zaradi dogodkov, pišete zgodbe zaradi zgodb, v vsem topoglavem početju pa ne opazite, da za vami ni več živega porabskega jezika, slovenskih čustev, pristnih ljudi ... Tistih srčnih ljudi, ki so nekoč bili resnični Porabski Slovenci ... Tistih občutij, ki so jih le-ti imeli tudi takrat, ko so zaprli svoje pisarne in šli v privatni svet … Kaj ste naredili z njimi, z vašimi ljudmi? Grobo, bizarno, primitivno, z lažmi in dvoličnostjo ste jih »odstranili« in nadomestili – ve se, s kom. Vas res nič ni sram???